...nadaljevanje iz prejšnje reportaže...
29.4. je bilo potrebno nekaj stvari urediti v Dallasu, sledila je klasična nekajurna vožnja po podeželju. Spet ne morem brez konstrukcij...
Odpravimo se na krajšo turco med stolpnice v center mesta. Kot že v preteklih dneh nas presenetijo ultra prijazni ljudje, z veseljem si vzamejo čas za kako razlago in takoj je boljš občutek v miljonskem mestu. Parkiramo na dokaj poceni parkirišču, nameravam slikat eno stolpnico tam poleg, a me skor ostrostrelec šutne. Kaj ne, ko pa je ravno imel g. Osama praktični pouk v ozadju...
Bilo je sobotno popoldne, malo folka po mestu...prav zanimivo tiho. Seveda spet "šutiram kot na fronti", kaj pa drugega :mrgreen:
...
... občutek med "velikani" enostavno nor! :cool: ...
Obiščemo tudi en zanimiv stolp, sm pozabil ime...neki z bogom baje :mrgreen: ...ma vglavnem lepo za slikat:
Celo "hummer" limuzino smo srečali...
30.4. se gremo še mal potepanja proti severu na SV Oklahome, kjer prestrežemo par neviht v napovedanem SLGT risku. Zvečer po TV tulijo o supercelici s "tornado warning" na njej nedaleč stran (heh, 100km
) pri Tulsi, OK. Med približevanjem opazujemo na stotine razelektritev in izrazito strukturo mezociklona. Med vožnjo skozi mesta opazimo več reševalcev in gasilcev v pripravljenosti. Na (njihovo) srečo je celica spustila le nekaj neurij s točo, tudi mi prestrežemo eno. Nato pa spet mal slikanja strel, a je bilo precej skopo tokrat.
Naslednji dan povratek na jug Oklahome, napovedan je bil SLGT risk. Ajajaj, prvič izkusimo pravi ameriški "bust" oz. po domače nateg :humpie: Pogoji dokaj dobri, a subsidenčna inverzija tolk močna, da jo z raketo skor ne bi mogel prebiti
Ni je uspelo oslabeti proti večeru in ostali smo v jasnem vremenu, le ena "high based" nevihtica je prišla mimo zvečer in vsaj nekaj mammatus-ov pokazala:
V pričakovanju akcije naslednji dan (napovedan MDT risk v SZ Teksasu) je bil čas za počitek. Sredi noči je pa nastal ornk MCS čez cel vzhodni del Oklahome, a kdo me bo pokonci spravil...sm se zavedal šele zjutraj, da je blo nekaj :oops:
Pokličem kolega Jimmyja kje se dobimo, pravi da je v znanem Normanu južno od Oklahome Cityja, prvo 3h vožnja do tam, kjer so v okolici že kipeli stebri:
Pridružijo se nam še trije avstralski maherji, dva od njih profija "polno oborožena" s foto/video opremo, čas je bil da čimprej odidemo. Pičimo po I40 v Shamrock v TX Panhandle, kjer imamo krajši postanek in okrepčitev. Radar začne tulit, v okolici kipijo stebri in celice že v polnem zagonu...
...in akcija se je začela, tarča je kraj Memphis na jugu. Na dryline eksplodira močna celica...
Ko pridemo na malo bolj odprt predel, se lepo vidi celotno strukturo spodnjega dela stranske celice:
A pred nami mrcina, ki je zelo hitro razvila "backsheared anvil" in spustila mammatuse...
Prihajamo vse bližje in ups zmanjka asfalta, zapeljemo na povsem prašno cesto...na srečo je mal zlivalo vmes, da se ni tolk kadilo. Pokaže se "inflow tail" oz. glavni "feeder" hitro razvijajoče se supercelice, na radarju pa lepo vidne rotacije in komaj čakamo na postanek za fotkanje.
Zbezljamo se nekako ven, začne nas vse bolj zalivat dež in toča debeline 3-5cm. Zraven pa še strupene strele...kaj to dela, ko melje par sekund po glavnem kanalu. Bognedaj se tam spodaj znajdet, čeprav smo bli na trenutke kar blizu udarom
Dobimo lokacijo in usmerimo poglede v mezociklon...fotkamo iz avta, ker zunaj melje toča:
Mezociklon z "wall cloud"-om na desni, ki je precej rotital in na trenutke oblikoval tudi "funnel cloud", a do tal ni hotel spustit:
Ker g. Murphy nikoli ne počiva.. je iz desne začel prihajat dež in zalivat glavni del mezociklona, kar je izničilo dotok/črpanje toplega zraka v celico in revica je omagala...
Dobro oko bo na levi strani fotke na spodnjem robu "wall cloud"-a opazilo funnel :wink:
Odpravimo se dalje, zajame nas še zgoraj opevana celica in zliva ko pr norcih, piha pa še bolj. Žal orientacija prepuščena Avstralcem, ki z GPSjem nekaj mutijo. Spet zapeljemo off road, tokrat malo hujše. Bredemo vse globlje čez polja, GPS mi pokaže dead end...po CBjki tulim Jimmyju da treba obrnit, a majster goni dalje. Dobro, pestro je blo...kam lepše v neurju s terencem po blatu. Ko končno spoznajo, da ni več ceste (dobro jutro, prej sm ti tulu, pa me nis poslušu), se obrnemo...kolega Brad mal koordinira zunaj, zgleda mu pasal tuš :mrgreen: (v ozadju vidno bučanje vetra v grmovju)
In že čez par minut po vožnji nazaj eden od njih ostane v blatu, tko je če daš mestnega poba v blato...itak se bo zakopal. Prvi avto se reši, tadrug ostane, mi pa mormo zadi čakat, čeprav bi komot šlo dalje, če ne bi blo unga. Sledila je enourna vleka avta iz blata, vmes je natikal ketne in vsemogoče zadeve gor, dobro smo se nasmejali. Tkole je zgledala cesta potem, ko smo ga porinli naprej...
Celice se medtem oddaljujejo, celotno nebo prekrijejo mammatusi...
Ne zgleda nič hudga, a če ne znaš pilotirat ti tud to ne pomaga. Je pa zanimiv teren, vode sploh ne požira, takoj vse poplavljeno in blatno, a tud hitro odteče in se posuši, pol ostanejo samo še luže. In ker nesreča nikoli ne počiva je naš kolega še 1x zletel s ceste, tokrat je povsem odletel. Škoda lih takrat nism snemal, izlet iz proge je bil spektakularen :cool: Cesto je povsem preoral, ta bi bil dobr kmet
Čejsa je bilo seveda konec, sledilo je čiščenje avtomobilov pri prijaznem domačinu...seveda tud mi usrani kot pujsi.
Spet je nastal ogromen MCS in v zadnjem delu so se spustili mammatusi, osvetljeni ob sončnem zahodu, kar je pričaralo prelepe barve:
Na drugi strani pa sončni zahod...
Dokaj pester dan je bil za nami, zvečer smo nadaljevali pot proti vzhodu, saj je bil za naslednji dan napovedan nov MDT risk...
...nadaljevanje sledi...
http://www.weather-photos.net
Tema: Dallas + (tornadic) HP supercell, začetek maja 2006 (Pročitano 2856 puta)