'Povodnji sta sledili huda draginja in lakota'Meteorologi ocenjujejo, da so bile letošnje poplave izmed treh najhujših v zadnjih 100 letih. Še hujše poplave smo Slovenci doživeli leta 1926 in 1933. Sicer pa še zdaleč niso bile edine hude poplave v Sloveniji v 20. stoletju. Prvi zapisi o povodnji segajo v leto 1550.Črna vas leta 2010 (Foto: Val Sevnik)V poročilu Agencije za okolje (ARSO) je zapisano, da so zadnje poplave posebne predvsem zaradi zelo velikega obsega območja z velikimi padavinami in posledično tudi poplavami. So bili pa nalivi v primerjavi s poplavami leta 1926 bistveno manj izraziti. Tega leta je polovica vseh padavin padla že v prvih devetih urah in s tem povzročila tudi silovito naraščanje rek, ki so s seboj odnašale številne objekte.
Leta 1933 so bile poplave že bolj časovno in prostorsko enakomerno razporejene. Katastrofalne poplave leta 1990 so bile posledica visoke, a redkokdaj rekordne količine padavin, deloma je vplivala tudi že predhodna razmočenost tal. Zelo hude poplave so bile tudi leta 2007, kjer so bile padavine močne zlasti v severni polovici Slovenije.
Do leta 1901Prvi zapisi o poplavah v knjigi meteorologa Mirana Trontlja segajo v leto 1550. Takrat je narasla voda Savinje v Savinjski dolini odnesla žito, živino, vse brvi in mostove ter vse, kar je dosegla v hišah in zunaj njih. Po tem je sledila "huda draginja in lakota“.
Hudo je bilo tudi leta 1703, ki je bilo "nenavadno mokro“ in je bilo veliko povodnji. V Ljubljani je Ljubljanica tako narasla, da so hiše v Krakovem in Trnovem stale pol pod vodo, v cerkvi Sv. Lovrenca pa naj bi bila voda visoka kakšen meter. Tudi Sava je obilno narasla in odnesla pol mostu pri Medvodah.
Tudi leta 1707 je Ljubljanica prestopila bregove in na bregu narasla do hiš, Sava pa se je razlila daleč naokoli in s hitrim tokom napravila veliko škodo, odnašala je mline, mostove in hiše. Leta 1714 so narasle reke naredile veliko škodo otavi. Začele so se širiti nalezljive bolezni in veliko ljudi je umrlo. Zaradi pomanjkanja hrane pa so se prebivalci soočali tudi s hudo lakoto.
Poplave na Ljubljanskem Barju, letnica fotografije je neznana. (Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, H1-003-001)Leta 1833 je v septembru poplavila Mura, ki je zaradi dežja v tem letu večkrat prestopila bregove, poplave pa so bile tudi na Ljubljanskem barju. Leta 1876 je povodenj na Ljubljanskem barju povzročila veliko škode, take povodnji pa po zapisih ni bilo že vse od leta 1833. Pod vodo so bile Ljubljana, Boštanj, Račna, Ponova vas. Škoda je bila velika, voda pa je ponekod narasla tudi za šest metrov.
Poplave na Ljubljanskem Barju, letnica fotografije je neznana. (Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, H1-003-002)Leta 1872 je Sava zelo narasla v zgornjem toku in povzročila povodenj na Gorenjskem. Voda je zalila hiše in hleve, tako da je potonilo tudi nekaj živine. Cesta iz Radovljice v Lesce je bila spodjedena, nasip za železnico delno uničen, poginilo pa je tudi 37 ovac. Ob koncu oktobra je bila poplava še v Vipavski dolini, kjer je voda prodrla iz hribov in uničila njive, ceste in hiše. Mesarju na Vrhpolju je na primer odneslo hišo in vse, kar je bilo v njej.
Leta 1888 je bila proti koncu marca povodenj na Ljubljanskem barju. Poplave so nastale zaradi dežja in taljenja snega. Hiše na Barju so bile v vodi do strehe, najhuje pa so bile prizadete vasi Hauptmanca, Črna vas in Lipe. Oktobra pa je poplavila Sava, povodenj pa je bila tudi na Barju.
Poplave v Krenu v Trnovem (med Mirjem, Gradaško ulico in Emonsko cesto) po letu 1930 (Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, A3-021-018b)Po letu 1901Kot je v članku Obilnejše padavine in pogostejše poplave zapisala Lučka Kajfež Bogataj, so bile najhujše poplave v 20. stoletju leta 1901, 1910, 1923, 1925, 1926, 1933, 1954, 1972, 1990, 1998, 2005, 2007 in 2009. Meteorologi pa so kot najhujše v zadnjih 100 letih izpostavili poplave leta 1926, 1933 in letošnje.
Leta 1926 je bilo nenavadno veliko vremenskih katastrofLeta 1926 so viharji, neurja in poplave uničile cele pokrajine in povzročile velikansko škodo, piše v Knjigi Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja Miran Trontelj. Tudi v Sloveniji je bilo tega leta več poplav, najhujša pa je bila 8. avgusta. Takrat so zaradi močnih padavin začele vode hitro naraščati, povzročile pa so poplave in povodnji v SZ Sloveniji. Najbolj prizadeto je bilo Celje z okolico. To območje naj bi Savinja in Voglajna spremenili "v eno samo veliko jezero“, površina poplavljenega ozemlja pa je dosegla 870 ha. Zaradi zelo močnih padavin so nastajali tudi hudourniki, ki so porušili ceste in mostove ter uničili polja. Voda je odnesla tudi živino. Prebivalci so sredi noči bežali iz hiš v hribe. Ponekod so bile hiše poplavljene tudi do streh. Povodenj je zahtevala tudi več življenj. Najbolj so škodo utrpeli kmetovalci, saj so bili uničeni vsi poljski pridelki. V tem času so narasli tudi Drava, potoki s Pohorja in Kozjanskega ter Mislinja. Bregove je prestopila tudi reka Pesnica in reke v Prekmurju.
Poplave v Krenu v Trnovem (med Mirjem, Gradaško ulico in Emonsko cesto) po letu 1930 (Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, A3-021-018a)Leta 1933 so hudourniki popolnoma preplavili Barje, ki je izgledalo kot 'prazgodovinsko jezero'
Leta 1933 so meteorologi zabeležili ekstremno količino padavin (Ljubljana 2003 mm). Letopisi poročajo o siloviti povodnji 23. in 24. septembra. Poplave so prizadele Ljubljansko barje, Cerkniško, Ribniško, Dobrepoljsko in Struško dolino, dolino Krke, Spodnje Save in Celjsko kotlino. Kot je zapisano, je jesensko deževje povzročilo hitro naraščanje rek. Barjanski pritoki so se spremenili v hudournike in poplavili celotno Barje; od Vrhnike do Iga in Galjevice. "Pod vodo je bilo okoli 8000 ha in barje je dajalo videz prazgodovinskega jezera,“ je zapisal Trontelj v kroniki izrednih vremenskih dogodkov. Na najnižjih delih je bilo jezero globoko tudi do štiri metre. Tudi v Celju se je Savinja znova dvignila in ga poplavila. Ponekod je voda segla tudi do dva metra visoko in je bila celo višja kot leta 1926. Zaradi poplavljenih vodnjakov pa je grozil izbruh epidemije.
Šentvid okoli leta 1930 (Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, G6-020-021)Po suši je sledila povodenjLeta 1954 je kljub suši katastrofalna povodenj prizadela območje Celja. Naslednja velika povodenj je bila leta 1972, ko so maja neurja povzročila poplave v dolini Soče, v Zgornji Tuhinjski dolini, Laškem, Solčavi in okolici Šoštanja. Julij pa je bil v večjem delu Slovenije najbolj moker od leta 1926. Takrat so nastale velike poplave v velikem delu Slovenije.
Zadnje večje poplave v času pred osamosvojitvijo so bile leta 1990. Kot piše Trontelj, je bila zima 1989/90 zelo suha, topla in izjemno sončna, v Ljubljani je bil le en dan sneg, pa še to le en centimeter. Tudi poletje je bilo zelo sončno z malo padavinami. Jeseni pa so zaradi obilnega dežja številne reke poplavljale. Poplave so takrat povzročile škode za okoli 1,1 milijarde takratnih nemških mark, kar je bilo okoli 20 odstotkov letnega BDP v letu 1989. Po ocenjeni škodi so bile te povodnji na prvem mestu v tem stoletju.
Izvor: http://24ur.com/novice/slovenija/po-povodnji-je-sledila-huda-draginja-in-lakota.html