Tema: Vreme na danasnji dan u Sloveniji

[slovenka]

1963 – Nad osrednjo in jugovzhodno Evropo se je zadrževal izjemno močan anticiklon, v Sloveniji so bile izmerjene rekordno visoke vrednosti. Ob 7. uri zjutraj je pritisk, preračunan na morski nivo, v Murski Soboti znašal kar 1052 hPa, v Mariboru 1051 hPa, v Novem mestu 1050 hPa in v Ljubljani 1049 hPa.

[slovenka]

1981 – Po nekajdnevnem sneženju so zjutraj na številnih postajah v zahodni in severozahodni Sloveniji izmerili najvišjo decembrsko snežno odejo od začetka meritev. V Logu pod Mangartom je snežna odeja dosegla višino 135 cm, v Stari Fužini 126 cm, v Zgornji Sorici 107 cm, v Bovcu 83 cm, v Idriji 78 cm in v Logatcu 66 cm.

2009 – Izjemno obilno deževje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo 22. decembra, je končno ponehalo. Zaradi dežja in taljenja snega so ponekod, npr. v Soški dolini, Bohinju in povodju Save, nastopile velike poplave. Največja petdnevna višina padavin, od 21. decembra zjutraj do 26. decembra zjutraj, je bila izmerjena na Žagi pri Bovcu, kjer je padlo kar 690 mm padavin. V Mrzli Rupi nad Idrijo so namerili 463 mm, v Ligu nad Kanalom 363 mm, v Bohinjski Bistrici 328 mm in v Postojni 268 mm padavin.

[slovenka]

1961 – Dan se je začel z enim najhladnejših decembrskih juter 20. stoletja in tudi čez dan je temperatura večinoma ostala globoko pod lediščem. V Novi vasi na Bloški planoti se je temperatura spustila do -29,4 °C, v Ambrusu na Dolenjskem je termometer pokazal -25,4 °C, na Pragerskem -23,4 °C, v Žireh -21,8 °C, v Šmarju-Sapu -21,7 °C, v Mariboru -21,6 °C in v Novem mestu -20,4 °C.

1996 – Val polarnega zraka je preplavil Slovenijo in temperatura je, razen v nižjih predelih Primorske, ostala pod lediščem. Še posebej mrzlo je bilo ob močnem vetru v gorah in na Primorskem, kjer je pihala burja. Na Kredarici se je živo srebro v noči na 27. december spustilo do -26,3 °C, na Krvavcu pa do -20,5 °C.

[slovenka]

1993 – V večjem delu vzhodne Slovenije je do jutra zapadlo največ novega snega v decembru po letu 1950. Na Šentilju v Slovenskih goricah so izmerili 50 cm novega snega, v Mariboru in Gornji Radgoni ga je zapadlo 45 cm, na Kobilju ob meji z Madžarsko 43 cm, v Kočevju 39 cm, v Lendavi 33 cm in v Novem mestu 30 cm.

[slovenka]

1996 – Čez dan je bilo zaradi dotekajočega hladnega arktičnega zraka, v notranjosti države pa tudi oblačnega vremena, zelo mrzlo. Na Planini pod Golico se temperatura ni dvignila nad -13,0 °C, v Kočevju se je "ogrelo" le do -11,9 °C, v Postojni do -11,0 °C, v Novem mestu do -10,6 °C, v Murski Soboti do -10,3 °C, v Mariboru do -9,9 °C, v Ljubljani do -9,0 °C in na Letališču Portorož do -4,6 °C.

1999 – Od zahoda nas je prešel izrazit sekundarni ciklon, zato je bil zračni pritisk izjemno nizek. V Biljah je pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 973 hPa, v Novem mestu na 979 hPa, v Ljubljani na 980 hPa in v Murski Soboti na 981 hPa.

[slovenka]

1879 – V Ljubljani se je končalo najhladnejše več kot 20-dni dolgo trajajoče obdobje mraza od začetka meritev leta 1850. Mraz je pritisnil že 6. decembra in vse do 29. decembra zvečer je temperatura ostala pod ničlo; prvič po 20. decembru se je temperatura dvignila nad -10 °C! V vseh dneh tega mrzlega obdobja je bila najnižja dnevna temperatura pod -10 °C, sedemkrat se je ohladilo vsaj do -20 °C. Povprečna temperatura od 6. do 29. decembra je znašala -14 °C, kar je okoli 12 °C hladneje od dolgoletnega povprečja v tistem času.

1906 – Močno sneženje je povsod ponehalo, večji del Slovenije je prekrivala vsaj polmetrska snežna odeja. Na postaji Sv. Vid nad Sevnico je bila snežna odeja debela 93 cm, v Žireh 86 cm, v Idriji 79 cm ter v Celju in Ljubljani 74 cm. V Metliki so naslednji dan namerili 72 cm snega.

1939 – Hud mraz v večjem delu Slovenije, marsikje se ni ogrelo nad -10 °C. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura kar -30,8 °C, čez dan se je živo srebro povzpelo le do -12,3 °C; v Kranjski Gori se je temperatura gibala med -21,6 °C in -14,0 °C, v Bohinjski Bistrici med -22,4 °C in -12,0 °C, v Žireh med -19,6 °C in -10,6 °C ter v Ljubljani med -19,4 °C in -10,2 °C.

1983 – Ob vetrovnem in sončnem vremenu je bilo v višjih legah nenavadno, ponekod celo rekordno toplo za december. V Čepovanu je bila maksimalna temperatura 19,3 °C, v vasi Krn v Zgornjem Posočju so izmerili 17,8 °C, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 17,0 °C, na postaji Nanos-Ravnik 16,2 °C in na Kumu 14,5 °C.

[slovenka]

1968 – Zlasti na Gorenjskem je bilo jutro rekordno mrzlo za december in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Letališču Brnik se je ohladilo na -22,6 °C, v Ratečah in Žireh na -21,4 °C, v Radovljici na -19,8 °C in v Ljubljani na -15,6 °C.

[slovenka]

1906 – Leto se je v večjem delu Slovenije zaključilo z debelo snežno odejo in hudim mrazom. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je termometer ob 7. uri pokazal -27,2 °C, snežna odeja je bila visoka 61 cm; v Žireh so pri 68 cm visoki snežni odeji izmerili -25,5 °C, v Postojni pri 45 cm snega -23,2 °C in v Bohinjski Bistrici -18,8 °C pri 75 cm snega. V Celju je bila minimalna jutranja temperatura -24,0 °C in višina snega 70 cm, v Ljubljani pa -19,8 °C pri 71 cm snega.

1976 – Jugozahodni do zahodni veter je iz nekaterih kotanj z močnim temperaturnim obratom že v jutranjem času spihal hladen zrak, tako da se je v nekaj urah ogrelo za 20 °C. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči še ohladilo do -25,3 °C, ob 7. uri zjutraj pa je bilo ob vetru že -3,2 °C. Podobno je bilo na Rakitni, kjer se je do 7. ure zjutraj segrelo z -24,0 °C na -4,5 °C. Zvečer je veter prevetril tudi nekatere nižine v vzhodnem delu Slovenije, zato je bila razlika v temperaturi med prepihanimi in zatišnimi kraji zelo velika: v Slovenskih Konjicah je bilo ob devetih zvečer 3,3 °C, na Pragerskem -10 °C, v Murski Soboti pa celo -15,7 °C!

[slovenka]

1969 – V notranjosti države se je novo leto pričelo z zelo mrzlim vremenom. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo zjutraj -24,5 °C, v Novi vasi na Blokah so namerili -24,3 °C, v Celju -24,0 °C ter v Žireh in Radovljici -22,0 °C. Čez dan je navkljub deloma sončnemu vremenu temperatura ostala globoko pod ničlo; na Letališču Brnik se je ogrelo le do -9,4 °C, na Bizeljskem do -9,0 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do -8,5 °C in v Celju do -7,2 °C.

1977 – Veter južne do zahodne smeri, ki je ponekod v nižjih legah zapihal že prejšnji dan, je po vseh kotlinah razpihal mrzel zrak, zato je bila ponekod na severovzhodu otoplitev izjemno velika. V Murski Soboti je bilo v pretekli noči še do -20,7 °C, popoldne pa se je ogrelo do 8,2 °C! Velik temperaturni skok je bil na primer zabeležen tudi v Blagušu v Slovenskih goricah, kjer se je temperatura dvignila z -16,9 °C na 8,4 °C. Močna odjuga je marsikje pobrala precej snega, v Kočevju se je z jutranjih 36 cm stanjšala na 12 cm naslednje jutro, v Postojni s 35 cm na 17 cm, v Javorjah nad dolino Poljanske Sore z 32 cm na 11 cm, v Staršah pri Mariboru pa je pobralo vseh 18 cm snega.

1979 – Vstop v novo leto se je začel z izrazito spremembo vremena. Val zelo mrzlega, polarnega zraka je v drugi polovici dneva od severa dosegel Slovenijo. Ob močnem in hitrem padcu temperature je v večjem delu države padlo nekaj snega, ponekod na jugu Slovenije nad 20 cm. Na Kredarici je bila ob 14. uri temperatura še -5,4 °C, ob 21. uri so namerili le še -18,6 °C, do naslednjega jutra pa je temperatura padla do -27,8 °C. Na Krvavcu je temperatura s popoldanskih -1,8 °C padla na -20,5 °C naslednje jutro, na Kumu z 1,2 °C na -17,0 °C, v Babnem Polju s 7,7 °C na -20,3 °C in v Ambrusu na Dolenjskem z 11,7 °C na -17,0 °C

[slovenka]

1962 – V južnem delu Slovenije je bilo čez dan zaradi toplega jugozahodnika kljub prevladujočemu oblačnemu vremenu za januar zelo milo vreme. V Dragonji se je ogrelo do 17,5 °C, v Kopru do 17,0 °C, v Braniku na Vipavskem do 15,5 °C, v Novem mestu do 14,4 °C in v Lipah na Ljubljanskem barju do 14,1 °C.

[slovenka]

1962 – Do jutra so obilne padavine v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, ki so začele 31. decembra, večinoma ponehale. Zaradi toplega višinskega jugozahodnika je tudi v sredogorju deževalo, meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila pod 1000 m. Težišče padavin je bilo v Posočju, kjer je ponekod v 72 urah padlo več kot 400 mm padavin. Tudi ponekod drugod so bile padavin nenavadno obilne in so že 3. januarja presegli povprečno januarsko višino padavin! V Kneških Ravnah na južnem pobočju Vogla so namerili 479 mm, na Livku pod Matajurjem 462 mm, v Lepeni na Bovškem 454 mm, v Kobaridu 380 mm, v Tolminu 351mm, v Idrijski Beli 304 mm in v Kamniški Bistrici 254 mm padavin v preteklih 72 urah.

1989 – Nad jugovzhodno Evropo je bilo središče obsežnega anticiklona, pri nas je bil zračni pritisk nenavadno visok. V notranjosti Slovenije je pritisk, preračun na morski nivo, v dopoldanskih urah dosegel 1046 hPa, v Novi Gorici 1042 hPa in v Portorožu 1040 hPa.

[slovenka]

1971 – Končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo že 27. decembra. V tem obdobju so se kar vrstili sredozemski cikloni in ponekod je vsota višin novozapadlega snega od 27. decembra od 7. ure zjutraj do 4. januarja do 7. ure zjutraj presegla 100 cm. V Mrzli Rupi na Idrijskem je vsota znašala 181 cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168 cm, v Kranjski Gori 144 cm, v Ukancu v Bohinju 134 cm, v Logatcu 133 cm, v Kočevskih Poljanah 103 cm in na Vrhniki 90 cm.

[slovenka]

1993 – Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil pritisk, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.

[slovenka]

1947 – Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do -24,2 °C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili -24,0 °C, v Celju -23,6 °C, v Ljubljani -22,9 °C, na Planini pod Golico -22,1 °C in v Ajdovščini -15,5 °C.

1967 – Prejšnje popoldne in ponoči je v Slovenski Istri nenavadno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo kar 40 cm, v Seči 19 cm, v Kopru in Movražu 16 cm, v Kubedu 15 cm in v Strunjanu 10 cm snega.

1975 – V vzhodnem delu Slovenije je bilo po večinoma hladnem jutru čez dan sončno in za januar zelo toplo. Na Šmartnem na Pohorju se je ogrelo kar do 18,0 °C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 °C, v Slovenskih Konjicah 16,3 °C in v Črnomlju 15,8 °C.

1999 – Za januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 °C, na Rogli (1492 m) do 13,7 °C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 °C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 °C.

[slovenka]

1967 – Obilno sneženje v južni in vzhodni Sloveniji je oslabelo, ponekod se je snežna odeja do jutra v 48 urah odebelila za več kot pol metra. V Kočevskih Poljanah se je višina snega povečala s 7 cm na 88 cm, na Glažuti na Pohorju s 70 cm na 148 cm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini z 9 cm na 84 cm, na Hribu v Loškem potoku z 31 cm na 106 cm, v Novem mestu s 5 cm na 57 cm in v Senožečah s 6 cm na 50 cm.

1985 – Zelo mrzel dan, zjutraj je bilo marsikje pod -20 °C, čez dan pa se je večinoma segrelo le do okoli -10 °C. V Žalcu je bila najnižja jutranja temperatura -27,9 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do -27,0 °C, v Ratečah so izmerili -26,4 °C, na Letališču Maribor -25,8 °C in na Vojskem nad Idrijo -20,5 °C.

2001 – Preteklo noč, deloma pa tudi čez dan, je bila zaradi toplega vetra južnih smeri temperatura po nižinah za januar nenavadno visoka. Ob 7. uri zjutraj so v Dobličah pri Črnomlju namerili kar 16,0 °C, v Novem mestu 15,8 °C, na Letališču Portorož 14,8 °C, v Mariboru 14,5 °C, v Velenju 14,0 °C in v Ljubljani 12,8 °C.

[slovenka]

1984 – Zlasti v delu jugozahodne in osrednje Slovenije je čez dan začelo zmerno do močno snežiti, do jutra naslednjega dne je ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Na Pokojišču pri Vrhniki je v 24 urah zapadlo 62 cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo in Cerknici 60 cm, v Želimljah 51 cm, v Senožečah 44 cm, v Kočevskih Poljanah 40 cm in v Podsredi na Kozjanskem 35 cm.

1985 – Ponovno zelo mrzlo jutro v precejšnjem delu Slovenije, marsikje je bila izmerjena najnižja temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je živo srebro spustilo do -33,0 °C, v Novi vasi na Blokah je bilo -32,5 °C, na Pragerskem -27,8 °C, v Kočevju -27,6 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah -27,0 °C, na Bizeljskem -26,5 °C, na Vrhniki -24,4 °C, v Lendavi -23,4 °C, v Ljubljani -20,3 °C in v Biljah pri Novi Gorici -15,6 °C.

[slovenka]

1909 – Obilno sneženje ponekod v notranjosti Slovenije je ponehalo. V Kranju so naslednje jutro izmerili 72 cm (48 ur prej 7 cm), v Žireh 71 cm (24 cm), v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 52 cm (9 cm) in v Postojni 40 cm (3 cm) debelo snežno odejo.

1976 – Ob izrazitem temperaturnem obratu in sončnem vremenu je bilo ponekod v višjih legah nenavadno toplo. Na Planini pod Mirno goro (740 m) v Beli krajini se je ogrelo do 17,2 °C, v Zgornjih Poljanah (1030 m) na Notranjskem so namerili 15,6 °C, na Golteh (1415 m) 14,0 °C, na Kumu (1218 m) 13,0 °C in na Pleši na Nanosu (1258 m) 11,7 °C.

[slovenka]

1992 – Zlasti na vzhodu je bilo jutro nenavadno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 °C, v Celju je bilo 9,6 °C, v Murski Soboti 9,1 °C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 °C.

[slovenka]

1979 – Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni pritisk je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji pritisk 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.

1987 – Zlasti v zahodni Sloveniji je že drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja večinoma odebelila za 40-80 cm; tudi drugod po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 cm, na Vojskem nad Idrijo za 89 cm, v Lepeni na Bovškem za 85 cm, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 cm, v Kobaridu za 61 cm, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 cm in na Vrhniki za 49 cm.

[slovenka]

1976 – V višinah je pihal močan in topel zahodni do severozahodni veter, ki je ponekod kot fen segel v nižine in doline ter pognal temperaturo k višku - ponekod na severu in severovzhodu je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. Na Mestnem Vrhu pri Ptuju se je ogrelo do 17,1 °C, v Velenju do 17,0 °C, na Pragerskem do 16,8 °C, v Ravnah na Koroškem in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do 15,5 °C in na Zgornjem Jezerskem do 13,7 °C.

1987 – Predvsem v vzhodnem delu Slovenije so zjutraj namerili nenavadno veliko višino novega snega. Na Strojni na Koroškem je v 24 urah zapadlo 59 cm, v Radljah ob Dravi 43 cm, v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici 33 cm, na Žusmu 32 cm, v Veržeju 31 cm in v Gornji Radgoni 30 cm snega.

2007 – V višinah je pihal orkanski severozahodnik, ki je v Ljubljansko kotlino segel kot karavanški fen. V Ljubljani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev na sedanji lokaciji leta 1948 - ogrelo se je do 15,8 °C. Tudi ponekod drugod je bilo za januar nenavadno toplo; v Metliki se je živo srebro povzpelo do 18,0 °C, v Preddvoru in na Letališču Brnik do 15,1 °C in v Bohinjski Češnjici do 15,0 °C.