Tema: Vreme na danasnji dan u Sloveniji

[slovenka]

1968 – Predvsem v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugod je nočno ohlajanje večinoma motil veter. V Babnem Polju je bil z -34,5 °C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili -31,0 °C, v Kočevju se je ohladilo do -29,2 °C, v Postojni in Šmarju-Sapu do -26,4 °C, v Ratečah do -24,8 °C, v Šmarjah pri Sežani -20,8 °C in v Vipolžah v Goriških brdih do -13,0 °C.

1987 – Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je marsikje po nižinah temperatura padla pod -20 °C. Čez dan je bilo oblačno in nenavadno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura -29,1 °C, ob 14.uri pa je bilo -14,4 °C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura -26,9 °C, ob 14. uri je bilo prav tako le -14,4 °C, na Pragerskem je bil minimum -26,5 °C in ob 14. uri -13,4 °C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum -25,0 °C in ob 14. uri -12,8 °C.

[slovenka]

1941 – Jutro je bilo ob jasni noči in snežni odeji zelo mrzlo. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura -29,7 °C, v Babnem Polju so izmerili -28,0 °C, v Kočevju -25,4 °C, v Stari Fužini v Bohinju -25,0 °C in v Celju -21,8 °C.

1968 – V visokogorju se je od zahoda zelo hitro ogrelo. Še večji temperaturni skok je bil zabeležen v krajih z zelo hudim jutranjim mrazom, kjer je veter razpihal jezero hladnega zraka. Na Kredarici je bilo ob 7. uri zjutraj še -15,8 °C, čez 14 ur so namerili že -2,3 °C. V Babnem Polju se je v pretekli noči še ohladilo do -34,2 °C, ob 21. uri zvečer tega dne pa je bilo le še -3,4 °C; v Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura povzpela z -30,0 °C na 0,2 °C, v Kočevju z -28,6 °C na 0,5 °C in v Šmarju-Sapu z -26,8 °C na -2,8 °C.

1987 – Ponoči in zjutraj je začelo snežiti, do naslednjega jutra je v zahodni polovici Slovenije zapadlo večinoma med 20 in 50 cm snega. Od 7. ure zjutraj tega do 7. ure naslednjega dne je v Stari Fužini zapadlo 75 cm, na Vrhniki in v Bovcu 47 cm ter v Lescah 44 cm snega. Snežilo je tudi v Slovenski Istri, do jutra je v Kubedu zapadlo 15 cm, v Koštaboni 10 cm, v Portorožu (Beli Križ) in Seči pa 8 cm snega. Medtem ko je po nižinah v notranjosti vztrajal mraz in se večinoma ni ogrelo nad -10 °C, je bilo v višinah ob vetru iz južnih smeri topleje; na Voglu so ob 14. uri izmerili -2,8 °C in na Kredarici -6,6 °C.

[slovenka]

1985 – Zjutraj so predvsem v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 cm, na Voglu 95 cm, v Zgornji Radovni 85 cm, v Bovcu 78 cm, na Planini pod Golico 68 cm in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 cm.

1987 – Sneženje je ponehalo, to ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 cm, v Logatcu 111 cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 cm, v Moravčah 88 cm, v Kobaridu 86 cm, v Postojni 75 cm, v Velenju 65 cm, v Ilirski Bistrici 48 cm in v Vipavi 32 cm snega.

[slovenka]

1960 – Po sneženju so zjutraj ponekod na jugozahodu namerili neobičajno veliko višino snežne odeje. Na Kozini je bilo 38 cm, v Ilirski Bistrici 32 cm, v Neblem v Goriških brdih 20 cm in v Ajdovščini 16 cm snega.

[slovenka]

1964 – Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil pritisk nenavadno visok. V notranjosti Slovenije je pritisk, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal okoli 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.

[slovenka]

2000 – Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu ponekod izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih -10,1 °C povzpela do 12,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z -10,6 °C do 9,1 °C, v Lescah z -8,0 °C do 11,5 °C, v Postojni z -10,2 °C do 8,2 °C, in v Ljubljani z -5,8 °C do 12,4 °C.

[slovenka]

1965 – Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je pritisk, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.

1987 – Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 cm, v Dravogradu 74 cm, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 cm, na Pragerskem 53 cm, v Lendavi 50 cm in v Murski Soboti 44 cm snega.

2007 – V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je ponekod kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 °C, v Kočevju so izmerili 18,4 °C, na Planini pod Golico 15,0 °C in v Ratečah 14,5 °C.

[slovenka]

1965 – Zjutraj so ponekod v sredogorju izmerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so namerili 260 cm, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 205 cm, na Javorniku nad Colom (1100 m) 199 cm, v Podolševi na Koroškem (1247 m) 165 cm, na Planini pod Golico (950 m) 150 cm in v Davči nad Železniki (960 m) 129 cm snega.

1974 – V večjem delu Slovenije je zapihal nenavadno topel severni fen, zato je bila na številnih postajah izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. V Črnomlju se je živo srebro povzpelo do 19,4 °C, v Gornjem Lenartu pri Brežicah je termometer pokazal 18,7 °C, v Gornjem Gradu 18,1 °C, Na Letališču Brnik 18,0 °C, v Čepovanu 17,4 °C, in v Postojni 17,1 °C.

[slovenka]

1964 – Ponekod v zahodni in južni Sloveniji se je po mrzlem jutru čez dan ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Kočevju se je po jutranjem minimumu -19,4 °C temperatura dvignila do 1,2 °C, v Biljah je razpon temperature segal od -10,0 °C do 10,5 °C, v Neblem v Goriških brdih od -10,0 °C do 10,1 °C in na Letališču Brnik od -16,5 °C do 2,4 °C.

[slovenka]

1910 – Nenavadno obilno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, naslednje jutro pa so v Žireh namerili 92 cm, v Cerknici 75 cm, v Škofji Loki 70 cm, v Kranju 65 cm in v Postojni 50 cm snega.

[slovenka]

1936 – Ob 9. uri dopoldne je bila na postajah v hribovitem delu Slovenije izmerjena nenavadno velika dnevna količina padavin. V Idrijski Beli je padlo 194 mm, v Kneških Ravnah 190 mm, v Bovcu 165 mm in v Čepovanu 131 mm padavin.

1942 – Dan je bil marsikje eden od najhladnejših po letu 1850, saj se je ponekod ohladilo pod -30 °C in tudi čez dan se temperatura večinoma ni povzpela nad -10 °C! V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je ponoči temperatura spustila kar do -33,0 °C, v Kočevju so izmerili -31,5 °C, v Babnem Polju -30,2 °C in v Ljubljani -25,4 °C. V Slovenj Gradcu je temperatura ob 7. uri zjutraj znašala -28,4 °C.

1963 – Zelo mrzlo jutro, zlasti v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do -27,2 °C, v Celju so namerili -26,0 °C, v Žireh -25,0 °C, v Šmarju-Sapu -24,1 °C in v Ljubljani -20,2 °C.

2006 – V pretekli noči in čez dan je Slovenijo od vzhoda preplavil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu ponekod za več kot 10 °C hladnejše kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le -8,8 °C (dan prej 4,8 °C), v Postojni -8,0 °C (4,7 °C), v Slovenskih Konjicah -8,9 °C (3,4 °C), na Lisci -13,5 °C (-1,5 °C) in na Rogli -16,2 °C (-5,6 °C).

[slovenka]

1942 – Jutro je bilo, tako kot prejšnje dni, zelo mrzlo. V Babnem Polju je minimalni termometer pokazal -33,4 °C, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je temperatura spustila vse do -33,0 °C, v Kranjski Gori do -24,8 °C, v Ljubljani do -24,6 °C in v Mislinji do -24,0 °C.

[slovenka]

25.1.2011

2001 – V dobršnem delu Slovenije so bile padavine za januar izjemno obilne, marsikje so naslednje jutro izmerili najvišjo dnevno višino padavin od začetka meritev. Na Lokvah na Trnovski planoti je padlo 136 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 97 mm, v Postojni 87 mm, v Žireh 82 mm, na Gomilskem pri Polzeli 71 mm, v Zgornjem Tuhinju 68 mm, v Ljubljani 58 mm in v Laškem 46 mm.

26.1.2011

1945 – Ponekod v hribovitem svetu je izjemno močno snežilo, od 7. ure zjutraj tega do 7. ure zjutraj naslednjega dne se je snežna odeja odebelila za približno 1 meter! Na Planini pod Golico so zjutraj namerili 76 cm, čez 24 ur pa 163 cm visoko snežno odejo, v Kranjski Gori je višina snežne odeje narasla za 60 cm, v Slovenj Gradcu za 43 cm in na Bledu za 42 cm.

1954 – Jutro je bilo zlasti v severni in severozahodni Sloveniji zelo mrzlo in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Rudnem polju na Pokljuki se je ohladilo do -31,0 °C, v Stari Fužini v Bohinjski dolini so namerili -24,5 °C, v Vogljah pri Šenčurju -23,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,3 °C in na Zgornjem Jezerskem -23,1 °C.

27.1.2011

1952 – V večjem delu Slovenije je močno snežilo, do jutra naslednjega dne je v 24 urah ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Pri Domu na Komni so izmerili 65 cm, v Kočevski Reki in Veliki Račni pri Grosupljem 62 cm, v Poljanah nad Škofjo Loko, Žireh in Špitaliču pod Menino planino 60 cm, v Ljubljani 53 cm in na Zgornjem Jezerskem 52 cm novega snega.

28.1.2011

1952 – Po koncu obilnega sneženja so zjutraj ponekod, predvsem v severni polovici Slovenije, izmerili najdebelejšo snežno odejo v januarju po 2. svetovni vojni. V Logu pod Mangartom je višina snega dosegla kar 164 cm, v Dražgošah so ga namerili 132 cm, v Mojstrani 110 cm, v Logarski Dolini 108 cm, v Bovcu 97 cm, na Mostu na Soči 63 cm, v Mariboru 57 cm in v Radečah pri Zidanem Mostu 50 cm snega. Čez dan se je zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v sledeči noči marsikje zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 °C do naslednjega jutra zdrknila do -25,2 °C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 °C na -22,6 °C, na Rudnem Polju z -4,0 °C na -29,0 ° in v Celju z 2,3 °C na -21,6 °C. V Babnem Polju se je samo od 14. ure popoldne do 21. ure zvečer ohladilo z -2,1 °C na -20,0 °C!

1979 – Že drugi dan je zaradi narivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob močnem jugozahodnem vetru močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. Ponekod je do naslednjega jutra padlo več kot 500 mm padavin v preteklih 48 urah. Na številnih postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin, zato je marsikje prišlo do močnih hudourniških poplav! V Ukancu v Bohinju je opazovalec izmeril kar 541 mm dežja, podobno je bilo v Plužni pri Bovcu s 540 mm dežja, v Kobaridu je padlo 458 mm, na Zgornjem Jezerskem 381 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 303 mm, v Čepovanu 219 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 218 mm in v Logatcu 201 mm padavin. V istem obdobju je bilo v osrednji Sloveniji padavin malo, ponekod na vzhodu pa sploh ni deževalo!

[slovenka]

2002 – Popoldne je bilo na severovzhodu in v višjih legah sončno ter za januar izjemno toplo, na nekaterih postajah je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. V Slovenskih Konjicah se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 21,4 °C, v Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 19,5 °C, v Velikih Dolencih in Velenju 19,2 °C, v Novi vasi na Blokah 18,3 °C, v Mariboru 17,9 °C, v Sevnem nad Litijo 16,5 °C in na Vojskem nad Idrijo 13,4 °C.

[slovenka]

1989 – Z izjemo Skandinavije in Rusije se je nad Evropo raztezalo območje izrazito visokega zračnega pritiska. Dopoldne je pritisk, preračunan na morski nivo, v Sloveniji dosegel najvišjo vrednost: v Ljubljani in Novem mestu 1047 hPa, na Letališču Maribor in v Murski Soboti 1046 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.

1992 – Popoldne je bilo zlasti v dolini Soče ob burji za januar zelo toplo. V Novi Gorici se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C in v Bovcu do 17,0 °C.

[slovenka]

1950 – Nad debelo snežno odejo se je v pretekli, deloma jasni noči marsikje močno ohladilo. V Celju se je padanje temperature ustavilo šele pri -29,4 °C, v Vogljah pri Šenčurju so namerili -23,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,1 °C, v Mariboru -23,0 °C in v Žireh -22,2 °C.

1951 – Januar se je zaključil z izjemno debelo snežno odejo v alpskem svetu, saj je od novembra do januarja pogosto obilno snežilo. Na meteorološki postaji Dom na Komni so izmerili kar 306 cm, na Rudnem polju na Pokljuki 229 cm, v Ratečah in na Predelu 210 cm in v Podolševi 146 cm snega.

1989 – Po svežem jutru je bilo sončno popoldne v večjem delu Primorskem nenavadno, marsikje celo rekordno toplo za januar. Na Slapu pri Vipavi se je ogrelo do 19,5 °C, v Biljah pri Novi Gorici in Komnu na Krasu so namerili 19,0 °C, v Vedrijanu v Goriških brdih 18,5 °C in v Tolminu 15,0 °C.

[slovenka]

1952 – V severozahodni Sloveniji je drugi dan zapored močno snežilo, že prej debela snežna odeja se je še precej odebelila. V Bovcu so naslednje jutro izmerili 169 cm visoko snežno odejo (48 ur prej 74 cm), pri Domu na Komni 270 cm (187 cm), na Planini pod Golico 195 cm (112 cm), pri izviru Soče 211 cm (130 cm) in v Bohinjski Bistrici 140 cm (78 cm).

1987 – Februar se je začel z debelo snežno odejo v notranjosti Slovenijo in hudim jutranjim mrazom zlasti v severnem delu Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do -26,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju do -25,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do -24,4 °C in v Mozirju do -22,2 °C. V visokogorju je bilo bistveno topleje, na Kredarici je bila minimalna temperatura le -8,4 °C.

[slovenka]

2.2.2011

1964 – Po mrzlem jutru se je čez dan zaradi deloma sončnega vremena in tople zračne mase v višinah marsikje nenavadno močno ogrelo, dnevni temperaturni hod je ponekod po nižinah presegel 20 °C. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je temperatura z jutranjih -13,0 °C do popoldneva povzpela na 11,2 °C, v Kočevju z -11,8 °C na 10,2 °C, v Ilirski Bistrici z -8,5 °C na 12,2 °C in v Novem mestu z -8,3 °C na 11,1 °C.

[slovenka]

1929 – Zjutraj je bilo marsikje v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal -26,0 °C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri -25,8 °C, na Bledu so namerili -24,4 °C in v Ljubljani -22,4 °C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih -33,1 °C, v Kamniku je bilo -27,0 °C in v Laškem -26,4 °C.

[slovenka]

4.2.2011

1929 – Jutro je bilo v notranjosti Slovenije ponovno zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura -30,2 °C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili -26,0 °C, v Kočevski Reki -25,2 °C in v Ljubljani -21,8 °C.

1963 – Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila večinoma neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je višina snega znašala kar 180 cm, v Žireh so namerili 89 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 cm, v Kranju 74 cm, v Senožečah 63 cm, v Celju 59 cm, v Strunjanu 20 cm in v Neblem v Goriških brdih 12 cm snega.