Tema: Vreme na danasnji dan u Sloveniji

[slovenka]

1936 – V večjem delu Gorenjske je že drugi dan pihal močan veter, ki je zlasti pod Karavankami dosegel viharno moč in povzročil precej škode.

2004 – Nenavadno toplo februarsko popoldne, zlasti v vzhodni Sloveniji in višjih legah. V Dobličah pri Črnomlju se je v sončnem vremenu ogrelo do 20,7 °C, v Jeruzalemu do 20,5 °C, v Mariboru 20,1 °C, na Lisci (943 m) do 17,2 °C in na Voglu (1535 m) do 14,7 °C.

[slovenka]

1991 – Na nekaterih postajah v višjih legah je bila izmerjena najnižja februarska temperatura v obdobju meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo do -23,5 °C, na Rogli (1335 m) so izmerili -22,2 °C, na Voglu (1535 m) -20,8 °C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) -18,7 °C, v Topolu pri Medvodah (660 m) -16,5 °C in v vasi Krn v Posočju (910 m) -17,0 °C.

[slovenka]

1951 – Izjemno obilno deževje oziroma sneženje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo pred tremi dnevi, je končno ponehalo. Največ padavin so do jutra v preteklih 72 urah, kar 471 mm, namerili na padavinski postaji Mrzla Rupa nad Idrijo; v Bovcu je padlo 437 mm, v Kobaridu in Breginju 357 mm, na Planini pod Golico 286 mm in v Bohinjski Bistrici 281 mm padavin. Ker je bila meja sneženja večinoma nad 1000 m, je veliko snega zapadlo le nad okoli 1500 m.

1988 – V Julijskih Alpah je nad višino okoli 1600 m močno snežilo, nižje pa deževalo. Do naslednjega jutra je v preteklih 48 urah v Lepeni na Bovškem padlo 303 mm padavin; v Ukancu v Bohinju so namerili 267 mm, na Žagi pri Bovcu 244 mm, v Logu pod Mangartom 201 mm in v Stari Fužini v Bohinju 145 mm padavin.

[slovenka]

1969 – V notranjosti Slovenije je zmerno do močno snežilo, ponekod je do naslednjega jutra zapadlo več kot pol metra snega. Na Gomancah pod Snežnikom so izmerili 80 cm, v Ratečah in Črni vasi na Ljubljanskem barju 58 cm, na Letališču Brnik 56 cm, v Ljubljani in Idriji 50 cm ter v Logatcu in Dolenjskih Toplicah 49 cm novega snega.

[slovenka]

1986 – V notranjosti Slovenije je snežilo, najmočneje na območju Vzhodnih Karavank, Kozjaka in Pohorja. Do jutra naslednjega dne je v 24 urah v Podlipju na Kozjaku zapadlo kar 90 cm, v Podpeci na Koroškem 75 cm, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 73 cm, na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 70 cm in na Ravnah na Koroškem 51 cm snega.

[slovenka]

1942 – Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan večinoma ponehalo, to ali naslednje jutro je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili kar 94 cm, v Kočevju 85 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 cm in v Ljubljani 75 cm snega.

1956 – Zlasti čez dan je bilo nenavadno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad -23,6 °C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le -16,0 °C, v Postojni -14,3 °C, na Zgornjem Jezerskem -14,2 °C, v Celju -13,1 °C, v Murski Soboti -12,5 °C, v Ajdovščini -8,4 °C in v Kopru -6,4 °C.

1984 – V severnem delu Ljubljanske kotline je pihal izjemno močan in sunkovit karavanški fen, ki je podiral drevesa, odkrival strehe in ponekod celo prevračal avtomobile. Škoda v gozdovih in v nekaterih naseljih je bila ogromna, poškodovano je bilo električno in telefonsko omrežje. Na Letališču Brnik, že izven območja najmočnejšega vetra, so sunki dosegli hitrost do 85 km/h. Na območju najmočnejšega vetra je veter v sunkih glede na nastalo škodo presegal 150 km/h.

1999 – Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120 cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114 cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106 cm, na Kredarici 95 cm, na Lisci 79 cm,v Škofji Loki 78 cm in v Dobličah pri Črnomlju 54 cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103 cm, v Gornjem Gradu za 69 cm, v Celju za 63 cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 cm in v Ljubljani za 47 cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 mm, v Otoku pri Cerknici 132 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 mm, v Šmarju-Sapu 118 mm, v Dobličah pri Črnomlju 113 mm in v Kranju 97 mm.

[slovenka]

1986 – Zjutraj so na nekaterih postajah, predvsem v severovzhodni Sloveniji, izmerili najvišjo februarsko snežno odejo od začetka meritev. V Podlipju na Kozjaku je snežna odeja merila kar 132 cm, v Radljah ob Dravi je sneg segal 110 cm visoko, v Cirkulanah pri Ptuju so ga namerili 86 cm, v Oplotnici ob vznožju Pohorja 75 cm, v Kančevcih na Goričkem 69 cm, v Veržeju 66 cm in v Murski Soboti 61 cm.

1989 – Nad jugovzhodno Evropo je bilo jedro obsežnega in izrazitega anticiklona, pri nas je zračni pritisk, preračunan na morski nivo, znašal okoli 1040 hPa. V vzhodnem delu Slovenije je bila najvišja vrednost 1043 hPa, v Ljubljani 1042 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.

[slovenka]

1998 – V severovzhodni Sloveniji je bilo popoldne za februar izjemno toplo, ponekod celo najtoplejše od začetka meritev. V Gornji Radgoni se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,0 °C, v Murski Soboti so izmerili 21,7 °C, v Velikih Dolencih na severovzhodu Goričkega 21,6 °C, v Mariboru 21,3 °C in v Jeruzalemu v Slovenskih goricah 20,5 °C.

[slovenka]

1929 – Izjemno mrzel dan, v večjem delu Slovenije je bilo popoldne med najhladnejšimi v 20. stoletju. V Kočevski Reki je bilo ob dveh popoldne le -20,0 °C, na Bledu je termometer pokazal -16,6 °C, v Kamniku -16,5 °C, v Novem mestu -15,8 °C in v Slovenj Gradcu -15,0 °C.

1959 – Nad Evropo se je raztezalo izrazito območje visokega zračnega pritiska, v Sloveniji je bil zračni pritisk izjemno visok. V Ljubljani in Novem mestu je ob 21. uri zračni pritisk, preračunan na morski nivo, znašal kar 1049 hPa, v Mariboru in Murski Soboti 1048 hPa in v Kopru 1040 hPa.

1985 – Ponekod je bilo jutro eno izmed najhladnejših v zadnjih desetletjih. Na Pragerskem so izmerili -27,1 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah -25,7 °C, v Rogaški Slatini -24,8 °C, v Lendavi -23,8 °C, v Sevnem nad Litijo -16,3 °C in v Godnjah na Krasu -15,5 °C.

[slovenka]

1915 – Alpske doline je prekrivala nenavadno debela snežna odeja, sneženje je v naslednji noči ponehalo. Naslednje jutro je v Bohinjski Bistrici snežna odeja merila kar 220 cm, v Kranjski Gori so namerili 190 cm in v Mojstrani 115 cm visoko snežno odejo.

1952 – Že drugi dan je v večjem delu Slovenije močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v Bohinju zapadlo 80-100 cm, na Bovškem okoli 80 cm, drugod v hribovitem delu zahodne Slovenije 50-100 cm in v Ljubljanski kotlini 40-70 cm novega snega v 24 urah.

1976 – V hribovitem svetu zahodne Slovenije je močno deževalo ali snežilo. V Šebreljah na Cerkljanskem je do jutra naslednja dne zapadlo meter novega snega, v Mojstrani in Stari Fužini v Bohinju so ga namerili 82 cm, v Zgornji Sorici in Logatcu 77 cm, v Leskovi dolini pod Snežnikom 70 cm, na Bregu pri Jesenicah 60 cm in v Naklem 58 cm. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je v istem obdobju padlo kar 183 mm, na Vrhniki 104 mm in v Poljanah nad Škofjo Loko 96 mm padavin.

[slovenka]

1940 – Izjemno mrzel februarski dan, zjutraj je bilo večinoma pod -20 °C, čez dan pa le okoli -10 °C. Na Rakitni pod Krimom se je temperatura zjutraj spustila do -31,0 °C, v Slovenj Gradcu je termometer pokazal -29,1 °C, v Mariboru -28,3 °C, v Stari Fužini v Bohinju -27,3 °C, v Kamniku -27,2 °C in v Ljubljani -23,8 °C. V Dolenjem Medvedjem selu so ob 7. uri zjutraj izmerili -31,0 °C in v Laškem -25,0 °C.

1952 – Marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146 cm, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm in v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 cm snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v preteklih 72 urah padlo kar 373 mm padavin.

1956 – Prvo od treh zaporednih izjemno mrzlih juter v večjem delu Slovenije, ponekod so izmerili najnižjo februarsko temperaturo od začetka meritev. V Babnem Polju se je temperatura spustila na rekordnih -34,5 °C, na Rakitni se je ohladilo do -34,0 °C, na Rudnem Polju na Pokljuki do -32,6 °C, v Kočevju do -30,6 °C, v Vogljah pri Šenčurju do -28,8 °C, v Žireh -27,9 °C, na Kredarici do -27,7 °C, v Ratečah do -24,5 °C in v Tolminu do -18,1 °C.

[slovenka]

1956 – Ponovno izjemno mrzlo, marsikje celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura že drugi dan zapored spustila na -34,5 °C, v Kočevju so izmerili -31,2 °C, v Postojni -30,5 °C, v Murski Soboti -28,6 °C, v Črnomlju -26,3 °C, v Ljubljani -23,3 °C in na Kozini pri Sežani -20,9 °C.

1998 – Popoldne je bil večinoma sončno in vetrovno ter izjemno toplo; marsikje so izmerili rekordno visoko temperaturo za februar. V Metliki se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,2 °C, v Novem mestu in Rogaški Slatini so namerili 21,5 °C, v Kočevju 20,7 °C, v Celju 20,6 °C, v Stari Fužini v Bohinju 20,5 °C, na Letališču Brnik in v Preddvoru na Gorenjskem 20,1 °C ter v Ljubljani 19,7 °C.

[slovenka]

1956 – Še tretjič zapored se je ponoči močno ohladilo, temperatura zraka je marsikje spet padla pod -20 °C. V Babnem Polju se je ponovno ohladilo precej pod -30 °C, izmerili so -34,1 °C; v Mokronogu je termometer pokazal -29,3 °C, v Celju -28,5 °C, v Novem mestu -25,6 °C, v Litiji -24,4 °C in v Ljubljani -21,8 °C.

2008 – Nad našimi kraji je bilo jedro močnega anticiklona, ki je segal nad večji del Evrope; pri nas je bil izmerjen ekstremno visok zračni pritisk. Na Letališču JP Ljubljana je na morski nivo preračunan pritisk znašal kar 1049 hPa, v Ljubljani, Bovcu in Mariboru 1048 hPa, v Novem mestu in na Letališču Portorož pa 1046 hPa.

[slovenka]

1950 – Zlasti na Vipavskem in Krasu je bilo popoldne izjemno toplo. V Ajdovščini se je ogrelo kar do 24,0 °C, na Kozini so namerili 22,0 °C, v Podkraju nad Vipavo pa 19,8 °C.

1953 – Po mrzli noči se je čez dan ob deloma sončnem vremenu ponekod zelo močno ogrelo. V Babnem Polju se je z nočnih -22,5 °C temperatura do popoldneva povzpela do 5,2 °C, v Kočevju z -20,7 °C na 4,0 °C, v Kranjski Gori z -15,0 °C na 9,6 °C in na Zgornjem Jezerskem z -15,9 °C na 8,7 °C.

[slovenka]

1958 – Do jutra je v preteklih 24 urah ponekod v južnem delu Slovenije zapadlo nenavadno veliko snega. V Novih selih pri Kočevju so namerili 68 cm, v Slivju v Brkinih 60 cm, v Osilnici 59 cm, v Črnomlju 41 cm, v Mokronogu 33 cm in v Radečah pri Zidanem Mostu 23 cm novega snega.

1996 – Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, v višjih legah pa snežilo. Zvečer se je ohladilo in meja sneženja se je ponekod spustila do nižin. Ponekod v severni polovici Slovenije so bile padavine zelo obilne. V Gornjem Gradu je do naslednjega jutra v 24 urah padlo 110 mm, v Kamniški Bistrici 105 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo 101 mm, v Lučah v Savinjski dolini 93 mm, v Kranju 77 mm in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 63 mm padavin.V višjih legah severne Slovenije je do naslednjega jutra zapadlo zelo veliko snega; na Strojni na Koroškem 95 cm, na Kredarici 90 cm, v Zgornjem Razborju v Vzhodnih Karavankah 78 cm, v Ratečah 76 cm, na Gorjušah v Bohinju in v Podlipju na Kozjaku 66 cm ter na prelazu Črnivec nad Kamnikom 63 cm.

[slovenka]

1947 – Večdnevno občasno sneženje je čez dan večinoma ponehalo, večji del notranjosti Slovenije prekrivala nenavadno visoka, ponekod verjetno celo najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Kranjski Gori so ob 7. uri zjutraj namerili 145 cm, v Stari Fužini 140 cm, na Hribu-Loškem Potoku 128 cm, v Novih selih pri Kočevju 115 cm, v Gradišču (danes Sveti Trojici) v Slovenskih goricah 99 cm, v Adlešičih v Beli krajini 91 cm, v Murski Soboti 85 cm, v Mariboru 76 cm in v Ljubljani 68 cm snega.

[slovenka]

1977 – Padavine, ki so se začele pojavljati dan prej, so se okrepile; obilno je deževalo in snežilo predvsem v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Do naslednjega jutra je v 24 urah v Podbrdu v dolini Bače padlo 152 mm, v Kobaridu 150 mm, v Kamniški Bistrici 117 mm, v Bohinjski Bistrici 114 mm in na Hrušici nad Postojno 100 mm padavin. V visokogorju se je že prej zelo debela snežna odeja še odebelila, na Kredarici so namerili 5 metrov snega.

[slovenka]

1968 – Obilne padavine v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, meja sneženja je bila večinoma na okoli 1500 m. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je do naslednjega jutra padlo 174 mm dežja, v Lepeni na Bovškem so izmerili 166 mm, v Idrijski Beli 148 mm, v Bohinjski Bistrici 138 mm, v Ligu nad Kanalom 114 mm, v Kamniški Bistrici 108 mm in na Zgornjem Jezerskem 103 mm padavin.

1990 – Zlasti na Primorskem je bilo ob sončnem vremenu čez dan pomladno toplo, ponekod je bila izmerjena najvišja februarska temperatura v zadnjih desetletjih. V Vedrijanu v Goriških brdih se je ogrelo do 24,0 °C, v Novi Gorici je termometer pokazal 22,4 °C, na Letališču Portorož 22,2 °C, v Kubedu v Istri 21,0 °C, v Tolminu 20,6 °C in v Ratečah 17,1 °C.

[slovenka]

1982 – Ponekod v višjih legah je bilo jutro zelo mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči ohladilo do -25,2 °C, na Rakitni pod Krimom so izmerili -23,5 °C, v Mašunu pod Snežnikom -19,2 °C, v Ratečah -19,0 °C in v Ambrusu na Dolenjskem -18,4 °C.

[slovenka]

24.2.2011

1968 – Ponekod v Alpah in na dinarski pregradi je po 22. februarju spet nenavadno močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. Na postaji Dom na Komni je do naslednjega jutra v 24 urah padlo kar 246 mm padavin; v Plužni pri Bovcu so namerili 190 mm, v Revenovšah na Idrijskem 188 mm, v Kobaridu 170 mm, na Zgornjem Jezerskem 137 mm in na Gomancah pod Snežnikom 132 mm dežja.

1990 – Čez dan je bilo glede na letni čas izjemno toplo, ponekod so izmerili za februar rekordno visoko temperaturo. V Tolminu se je v sončnem vremenu živo srebro povzpelo do 23,2 °C, v Ilirski Bistrici je bila maksimalna temperatura 21,5 °C, v Čepovanu 18,9 °C, pod vrhom Rogle na 1335 m 14,5 °C in na Kumu (1218 m) 14,0 °C.