Tema: Vreme na danasnji dan u Sloveniji

[slovenka]

1966 – V nočnem neurju na Vipavskem in na Krasu je padlo nenavadno veliko dežja. Na meteorološki postaji v Ajdovščini so zjutraj izmerili 194 mm, v Komnu 178 mm, v Braniku 161 mm in na Otlici 138 mm padavin v preteklih 24 urah.

1973 – Nenavadno hladno oktobrsko jutro, zlasti na severovzhodu. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura padla do -8,5 °C, v Celju so izmerili -8,4 °C, na Letališču Brnik -8,3 °C, v Murski Soboti -7,6 °C in v Mariboru -5,9 °C.

1979 – Zelo hladno jutro v severnem in osrednjem delu Slovenije. Na Kumu (1218 m) se je ohladilo do -10,0 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je termometer pokazal -8,8 °C, v Murski Soboti -8,1 °C, v Celju -7,6 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku -6,1 °C ter na Jeruzalemu v Slovenskih goricah -5,0 °C.

2003 – V nekaterih krajih s snežno odejo je bilo jutro zimsko mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila vse do -17,3 °C, v Ratečah je bilo -10,4 °C, v Postojni -9,6 °C, na Vojskem nad Idrijo -8,2 °C in v Preddvoru na Gorenjskem -6,9 °C.

[slovenka]

1905 – Po koncu daleč najobilnejšega oktobrskega sneženja marsikje v nižjih legah v 20. stoletju je pretežni del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Cerknici so izmerili za oktober prav neverjetnih 120 cm snega, v Podkraju je sneg segal 97 cm visoko, v Kočevski Reki ga je bilo 91 cm, v Višnji Gori 80 cm, v Postojni 70 cm, v Žireh 55 cm, v Bohinjski Bistrici 50 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 49 cm, v Kranju in Škofji Loki 40 cm in v Ljubljani 36 cm.

1931 – Močne padavine v zahodni Sloveniji so po štirih dneh končno oslabele. Do 9. ure zjutraj so v 96 urah največ padavin, 502 mm, zabeležili v Kneških Ravnah nad dolino Bače; v Bovcu je padlo 475 mm, v Krekovšah na Idrijskem 459 mm in na Predmeji nad Ajdovščino 410 mm padavin. Tik čez današnjo slovensko-italijansko mejo, v Učji, so izmerili kar 720 mm padavin!

2006 – Nad okoli 1500 m je bilo izjemno toplo za konec oktobra. Na Voglu (1535 m) so namerili 21,4 °C, na Rogli (1492 m) se je ogrelo do 19,7 °C in na Kredarici (2514 m) do 13,6 °C.

[slovenka]

1905 – Izjemno hladno, morda celo najhladnejše oktobrsko jutro v 20. stoletju v precejšnjem delu Slovenije. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili -14,4 °C, Žireh -13,5 °C, v Postojni -12,8 °C, v Kočevski Reki -11,4 °C in v Ljubljani -9,3 °C (minimalna temperatura -10,7 °C). Glavni vzrok za izjemno nizke temperature je bila debela snežna odeja, ki je prekrivala večji del Slovenije.

1997 – Mrzel polarni zrak je preplavil vso Slovenijo, v višjih legah je bilo zimsko mrzlo. Na Kredarici (2514 m) je temperatura padla na -17,8 °C, na Krvavcu (1740 m) na -12,4 °C, na Voglu (1535 m) na -10,5 °C in na Rogli (1492 m) -9,9 °C.

[slovenka]

1959 – Do jutra je ponekod padlo več kot 200 mm dežja v 48 urah. Na postaji Dom na Komni so izmerili 356 mm, v Plužni pri Bovcu 300 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 266 mm, na Zgornjem Jezerskem 198 mm, v Gornjem Gradu 197 mm (183 mm v 24 urah) in v Litiji 130 mm (126 mm v 24 urah) padavin.

1997 – Nad srednjo in jugovzhodno Evropo je bilo jedro močnega anticiklona, pri nas je bil zračni pritisk zelo visok. V Novem mestu je znašal največji pritisk, preračunan na morski nivo, 1041 hPa, v Murski Soboti in Mariboru 1040 hPa in na Letališču Portorož 1034 hPa.

[slovenka]

1940 – Sneženje, ki se je ponekod začelo že 27. oktobra, je ponehalo. Na Rakitni so zjutraj izmerili kar 37 cm, v Žireh 31 cm, na Pleskem pri Hrastniku 22 cm, v Slovenj Gradcu 20 cm, v Kranju in Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 16 cm ter v Celju 12 cm visoko snežno odejo.

[slovenka]

1976 – Zjutraj so ponekod na jugu in jugozahodu Slovenije izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je padlo 137 mm, na Razdrtem 133 mm, v Kubedu 113 mm, v Movražu 110 mm in v Novi vasi na Blokah 100 mm padavin v 24 urah.

[slovenka]

1990 – Zelo obilno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. Ponekod je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo več kot 200 mm padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 mm, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 mm, v Stari Fužini v Bohinju 211 mm, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 mm in v Gornjem Gradu 181 mm padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi ponekod po nižinah! V Stari Fužini se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 13,6 °C; v Javorjah nad dolino Poljanske Sore je padec znašal 12,6 °C, na Vojskem nad Idrijo 12,0 °C, v Bovcu 10,6 °C, na Voglu 10,0 °C in na Kredarici 8,6 °C.

[slovenka]

1941 – Potem, ko je že 23. oktobra ponekod padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili kar 88 cm snega, v Novih selih pri Kočevju 65 cm, v Kranjski Gori 54 cm, v Cerknici 48 cm, na Bledu 34 cm, v Ljubljani 33 cm, na Pleskem pri Hrastniku 24 cm in v Mariboru 14 cm snega.

1963 – Do jutra je v hribovitem svetu zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kneških Ravnah pod Voglom so izmerili 278 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 mm, v Bovcu 229 mm, v Ukancu v Bohinju 210 mm, na Vojskem nad Idrijo 197 mm in na Hrušici pri Colu 151 mm. Nasprotno v enakem obdobju ponekod na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaplja dežja!

[slovenka]

1970 – Za november je bilo zlasti v severni in severovzhodni Sloveniji zelo toplo. V Svečini v Slovenskih goricah se je temperatura povzpela do 22,5 °C, v Zgornji Ščavnici in Podgradju so namerili 22,4 °C, v Mariboru 21,2 °C, v Gornjem Gradu 19,7 °C in celo v Ratečah je bilo 19,5 °C.

1972 – Izjemno toplo novembrsko popoldne na Primorskem. V Braniku se je ogrelo do 24,3 °C, v Vedrijanu do 24,0 °C, v Biljah pri Novi Gorici do 23,7 °C, v Dragonji do 22,1 °C in v Tolminu do 21,7 °C.

[ptprince]

Nema garancije ni hladnog vremena na duže staze...

1972 – Zlasti na Primorskem je bilo jutro glede na letni čas zelo hladno. V Čepovanu se je ohladilo do -5,3 °C, v Šmarjah pri Sežani in Vipolžah v Goriških brdih so namerili -4,0 °C, v Novi Gorici -2,5 °C, in v Dragonji -0,9 °C.

1972 – Izjemno toplo novembrsko popoldne na Primorskem. V Braniku se je ogrelo do 24,3 °C, v Vedrijanu do 24,0 °C, v Biljah pri Novi Gorici do 23,7 °C, v Dragonji do 22,1 °C in v Tolminu do 21,7 °C.

... ni toplog vremena, isto tako.

Dokaz da toplo vreme nije garantovano.
Isto to mogu reći i za hladno vreme. Samo čekam priliku da to pokažem.

Došla prilika. Ko čeka, dočeka.

[slovenka]

1963 – Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih in tudi drugod je bilo nenavadno toplo za ta letni čas. V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 °C, v Novem mestu so namerili 22,8 °C, v Lipah na Barju 22,0 °C, v Ljubljani 21,9 °C in v Volčjem Potoku 20,7 °C

1980 – Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež. Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je zlasti Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do naslednjega jutra pri temperaturi med -3 °C in -8 °C padlo kar 117 mm padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103 mm, na Vojskem nad Idrijo 87 mm, v Cerknici 80 mm in v Godnjah na Krasu 71 mm padavin.

1998 – V večjem delu Slovenije je obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 48 urah, zato so ponekod nastopile velike poplave. Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 mm, v Idriji 264 mm, v Gornjem Gradu 201 mm (181 mm v 24 urah), na Vojskem nad Idrijo 194 mm, v Žireh 186 mm, v Lučah 170 mm, v Kamniški Bistrici 161 mm, v Senovici pri Šentjurju 138 mm, v Framu pri Mariboru 122 mm ter v Ljubljani in Celju 116 mm padavin.

[slovenka]

1966 – Silovito deževje v severozahodni Sloveniji se je uneslo, do jutra je v preteklih 48 urah ponekod padlo več kot 300 mm dežja. V Bovcu je padlo 399 mm, v Trenti so namerili 369 mm, v Ukancu v Bohinju 345 mm, v Mojstrani 313 mm in na Planini pod Golico 260 mm.

1971 – Jutro je bilo ponekod po nižinah zelo hladno, čez dan pa se je ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Celju se je z jutranjih -5,0 °C ogrelo na popoldanskih 19,4 °C, v Črnomlju z -2,6 °C na 21,2 °C, v Kočevju z -3,7 °C na 20,0 °C, na Letališču Brnik z -6,0 °C na 16,9 °C in v Svečini v Slovenskih goricah z -4,3 °C na 18,4 °C.

1980 – Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000 m sneg povsod prešel v dež. V Bohinjski Bistrici je sneg segal 56 cm visoko, v Lescah so izmerili 46 cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44 cm, v Bovcu in Šmarju-Sapu 36 cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30 cm, v Mariboru 25 cm in v Ilirski Bistrici 24 cm.

1998 – V noči s 4. na 5. november se je ob obilnih padavinah in prehodu hladne fronte zelo močno ohladilo, meja sneženja se je z okoli 2500 m nadmorske višine marsikje spustila do nižin. Na postaji Malkovec nad Sevnico se je od 21. ure zvečer prejšnjega dne do 7. ure tega dne ohladilo s 15,0 °C na 0,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju so zabeležili padec s 15,2 °C na 0,7 °C, v Novi vasi na Blokah s 14,4 °C na 1,1 °C, na Lisci z 10,7 °C na -0,6 °C, v Ljubljani s 14,0 °C na 2,8 °C in na Kredarici z 1,0 °C na -7,1 °C.

[slovenka]

1973 – Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je spustila do nižin. Na Revenovšah na Idrijskem so izmerili 209 mm, v Kalu nad Kanalom 162 mm, v Dolenjem Jezeru pri Cerknici 159 mm, na Kozini pri Sežani 136 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 114 mm in na Pokojišču pri Vrhniki 104 mm padavin.

[slovenka]

1923 – Na postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) je pluviograf izmeril 106 mm padavin v 6 urah.

1997 – Zelo močno deževje na zahodu in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah ponekod padlo več kot 400 mm dežja! Na Žagi pri Bovcu so namerili kar 504 mm padavin (od tega 355 mm od 6. novembra ob 7.00 do 7. novembra ob 7.00), v Lepeni je padlo 431 mm, v Kobaridu 414 mm, na Voglu 398 mm, na Ligu nad Kanalom 364 mm in v Mrzli Rupi na Idrijskem 326 mm. Na severovzhodu Slovenije je v tem času padlo zelo malo dežja! Poleg tega je bilo 7. novembra zjutraj v večjem delu države izjemno toplo za november. V Celju so ob 7. uri namerili kar 19,0 °C, v Murski Soboti je termometer pokazal 18,0 °C, v Biljah pri Novi Gorici in v Novem mestu 17,7 °C, v Stari Fužini v Bohinju 14,8 °C in v Postojni 14,0 °C.

[slovenka]

2006 – Ponekod po nižinah je bil dnevni temperaturni hod nenavadno velik. V Kočevju se je ogrelo z -3,1 °C na 17,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z -4,8 °C na 15,3 °C, v Dobličah pri Črnomlju z -1,0 °C na 18,8 °C, na Letališču Brnik z -2,8 °C na 16,4 °C in v Murski Soboti z -3,4 °C na 15,6 °C.

[slovenka]

1927 – Izjemno toplo novembrsko jutro. V Novem mestu so ob 7. uri izmerili 17,0 °C, v Laškem 16,3 °C, v Ljubljani 15,6 °C, v Kranju 15,4 °C in v Slovenj Gradcu 14,5 °C.

[slovenka]

1979 – Izjemen vremenski obrat v večjem delu Slovenije. Zjutraj je deževalo do okoli 2000 m nad morjem, nato je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne marsikje spustila do nižin. Zlasti v hribovitem svetu je do naslednjega jutra močno snežilo, ponekod je padlo okoli meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95 cm, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85 cm, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80 cm, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75 cm, na Rakitni in Kumu 70 cm, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60 cm ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55 cm novega snega. Ponekod je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo kar 365 mm, v Plužni pri Bovcu 287 mm, v Ukancu v Bohinju 279 mm, v Kočevskih Poljanah 125 mm, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111 mm in v Novem mestu 108 mm padavin.

[slovenka]

1977 – Nenavadno, marsikje rekordno topel novembrski dan v višjih legah. V Ambrusu na Dolenjskem se je živo srebro povzpelo na 24,0 °C, na Miklavškem hribu nad Celjem pa s 23,1 °C ni bilo dosti hladneje. V Kleniku pri Vačah so izmerili 21,0 °C, v Babnem Polju 20,0 °C, v Postojni 19,8 °C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 °C in na Kredarici 11,8 °C.

[slovenka]

1934 – Do 9. ure zjutraj veliko padavin v 24-urah: Koča na Snežniku 144 mm, Zabiče 119 mm, Sežana 113 mm, Črni Vrh nad Idrijo 109 mm, Podkraj 92 mm.

[slovenka]

1948 – Vzhodno od naših krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru pritisk, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.

1985 – Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103 mm, na Vojskem 85 mm in v Cerknem 76 mm padavin.