Tema: Vreme na danasnji dan u Sloveniji

[slovenka]

1969 – Tretji dan morebiti najobilnejšega deževja 20. stoletja v Zgornjem Posočju; v 48 urah je ponekod padlo več kot 600 mm dežja! Naslednje jutro so v Bovcu namerili izjemnih 740 mm padavin v preteklih 72 urah (363 mm od 7. ure 13. do 7. ure 14. novembra), v Lepeni je padlo 698 mm, v Plužni 696 mm, v Kobaridu 618 mm, v Kneški Ravnah 528 mm in v Ukancu v Bohinju 490 mm. Medtem, ko je bilo na severozahodu rekordno veliko dežja, je v Pomurju v istem obdobju padlo le nekaj mm dežja!

1982 – V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je zlasti preteklo noč močno deževalo ali močno snežilo, ponekod je do jutra padlo več kot 300 mm padavin v 24 urah. V Plužni pri Bovcu so izmerili kar 338 mm dežja, v Ukancu v Bohinju je padlo 298 mm, v Tolminu 282 mm, na Žagi pri Bovcu 279 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo 231 mm, v Ligu nad Kanalom 215 mm, v Stari Fužini v Bohinju 181 mm in v Logarski Dolini 172 mm.

[slovenka]

1979 – V večernih urah je Slovenijo prešel sekundarni ciklon, v Portorožu je zračni pritisk padel na 990 hPa. V Novem mestu se je pritisk, preračunan na morski nivo, znižal do 993 hPa, v Ljubljani do 994 hPa in na Letališču Maribor do 995 hPa.

[slovenka]

1963 – Najtoplejše novembrsko popoldne ponekod v vzhodni Sloveniji v zadnjih 60 letih. V Črnomlju se je čez dan ogrelo do 24,5 °C, podobno toplo je bilo v Kostanjevici na Krki s 24,4 °C, v Lendavi so izmerili 23,8 °C, v Mariboru 23,0 °C in v Celju 22,6 °C.

1984 – Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je zlasti na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119 mm, v Idriji 87 mm in v Cerknem 62 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.

1992 – V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je čez dan močno deževalo, meja sneženja je bila nad 2000 m. Od prejšnjega večera do sredine noči na 17. november je ponekod padlo več kot 300 mm dežja! Na meteorološki postaji Vogel so izmerili 321 mm, v Bovcu 291 mm, na Vojskem nad Idrijo 288 mm, v Kalu na Kanalom 265 mm, v Kamniški Bistrici 246 mm, na Zgornjem Jezerskem 206 mm padavin, v Logarski Dolini 202 mm in na Bukovem nad dolino Bače 196 mm.

2002 – Podobno kot na isti dan pred 39 leti se je čez dan po nižinah vzhodne Slovenije ogrelo nad 20 °C, ponekod je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura po letu 1950. V Metliki se je ogrelo kar do 24,8 °C, v Novem mestu so namerili 23,5 °C, v Murski Soboti 22,6 °C, v Kočevju 22,0 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 °C.

[slovenka]

1966 – Do jutra je ponekod v notranjosti Slovenije zapadlo veliko novega snega, ponekod je precej snega zapadlo še čez dan. Na postaji Podtabor blizu Ribnice na Dolenjskem je dvodnevna vsota novega snega znašala 63 cm, v Podlipju nad Muto 61 cm, v Novi vasi na Blokah 59 cm, na Pleskem pri Hrastniku 50 cm, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 49 cm in v Logatcu 40 cm.

1975 – Nenavadno obilne padavine ponekod v jugozahodni Sloveniji, do naslednjega jutra je ponekod padlo okoli 200 mm padavin v 24 urah. V Podgradu pri Ilirski Bistrici so izmerili 209 mm, v Slavini pri Postojni 178 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 172 mm, na Tatrah v Brkinih 160 mm in na Razdrtem pri Postojni 151 mm.

1995 – Do jutra je ponekod v zahodni Sloveniji padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je padlo 237 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 224 mm, na Lokvah na Trnovski planoti 217 mm, na Livku pod Matajurjem 214 mm in v Ligu nad Kanalom 192 mm.

[slovenka]

1940 – Ekstremno obilne padavine v zahodnem delu Slovenije so se po štirih dneh končno unesle. V Soči je v štirih dneh padlo kar 604 mm, v Bovcu 533 mm, pri Koči na Snežniku 455 mm ter v Revenovšah nad Idrijo 432 mm padavin. V Reziji je bilo padavin še precej več, v kraju Koritu so izmerili kar 856 mm padavin!

[slovenka]

1902 – Čez dan je bilo za november zelo hladno. Ob drugi uri popoldne so na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom (1003 m) namerili mrzlih -11,4 °C, v Postojni je bilo -6,7 °C, v Cerknici -6,3 °C, v Celju -5,8 °C in v Ljubljani -3,8 °C.

1999 – Predvsem v južni in vzhodni Sloveniji je obilno snežilo, ponekod je snežna odeja naslednje jutro dosegla največjo višino v novembru v zadnjih desetletjih. V Kočevju je zapadlo 40 cm, skupna višina snega je dosegla 65 cm, v Laškem je bilo novega snega 35 cm (skupaj 41 cm), v Šentjurju 35 cm (41 cm), na Letališču Maribor 32 cm (35 cm) in na Pokojišču pri Vrhniki 26 cm (65 cm).

[ptprince]

1940 – Ekstremno obilne padavine v zahodnem delu Slovenije so se po štirih dneh končno unesle. V Soči je v štirih dneh padlo kar 604 mm, v Bovcu 533 mm, pri Koči na Snežniku 455 mm ter v Revenovšah nad Idrijo 432 mm padavin. V Reziji je bilo padavin še precej več, v kraju Koritu so izmerili kar 856 mm padavin!

Jedino Crkvice u Crnoj Gori mogu da konkurišu ovakvim količinama padavina u ovo doba godine.

[slovenka]

1958 – Skoraj nad vso Evropo se je raztezalo območje visokega zračnega pritiska s središčem nad vzhodno Evropo. V notranjosti Slovenije je pritisk, preračunan na morski nivo, znašal okoli 1040 hPa.

1996 – Nad osrednjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 991 hPa.

[slovenka]

1971 – Prejšnji večer se je zjasnilo, zaradi sveže snežne odeje pa se je v mirni in jasni noči ponekod na Notranjskem in Dolenjskem zelo močno ohladilo - sledeče jutro je bilo izjemno mrzlo. V Babnem Polju so izmerili -26,8 °C, v Novi vasi na Blokah je termometer pokazal -26,0 °C, v Ambrusu -21,5 °C, na Rakitni -21,4 °C, v Šmarju-Sapu -18,1 °C in v Postojni -17,3 °C.

[slovenka]

1978 – Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska, v Sloveniji so bile izmerjene nenavadno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan pritisk, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.

1999 – Do jutra je v večjem delu Slovenije zapadlo okoli 20 cm snega v zadnjih 24 urah in marsikje se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za november. Na padavinskih postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 cm debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80 cm visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 cm, v Žireh 55 cm, v Litiji 51 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 cm, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 cm ter v Celju 32 cm.

[slovenka]

1938 – Silovito deževje in sneženje v višjih legah v zahodni Sloveniji je prenehalo. Največ padavin so do 9. ure zjutraj v 72 urah izmerili v Bovcu, 385 mm, v Revenovšah na Idrijskem je padlo 344 mm, v Kobaridu pa 289 mm padavin.

1971 – Do jutra je na številnih meteoroloških postajah v vzhodni polovici Slovenije zapadlo največ snega v 24 urah v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornji Ščavnici so namerili 48 cm, v Lendavi in Velikih Dolencih na Goričkem 47 cm, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 39 cm, v Črnomlju 36 cm ter v Mariboru in Gornjem Gradu 35 cm novega snega.

1988 – Ponekod je bila izmerjena najnižja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih. Na Blagušu v Slovenskih goricah se je ohladilo do -21,5 °C, v Ratečah je termometer pokazal -19,2 °C, v Dobličah pri Črnomlju -18,0 °C, v Radljah ob Dravi -17,8 °C, na Vojskem nad Idrijo -14,5 °C in v Sevnem nad Litijo -11,1 °C.

[slovenka]

1988 – Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo marsikje po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do -19,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do -19,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do -18,0 °C, v Murski Soboti do -16,6 °C, v Novem mestu do -15,1 °C, v Ljubljani do -14,5 °C in v Tolminu do -10,3 °C.

[slovenka]

1962 – Na vzhodu je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje marsikje dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 cm, v Logarski Dolini 68 cm, v Pleskem pri Hrastniku 60 cm, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 cm, v Semiču 51 cm, v Solčavi 49 cm in v Murski Soboti 43 cm snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih naslednje jutro namerili še več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 cm, v Slovenskih Konjicah 43 cm, v Cankovi v Pomurju 42 cm in v Rogaški Slatini 36 cm.

1965 – Jutro je bilo mrzlo, ponekod najhladnejše v novembru v zadnjih desetletjih. V Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila kar do -21,7 °C, v Kočevju so namerili -20,2 °C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju -16,5 °C, v Mariboru -13,6 °C, v Ilirski Bistrici -12,6 °C, v Velikih Dolencih na Goričkem -12,2 °C in v Kubedu v Slovenski Istri -8,8 °C.

[slovenka]

1969 – Majhen, a globok ciklon je zjutraj prešel Slovenijo, zračni pritisk je bil pri nas nenavadno nizek. Ob 7. uri zjutraj je na meteoroloških postajah Maribor in Murska Sobota pritisk, preračunan na morski nivo, znašal le 985 hPa, v Novem mestu 987 hPa in v Ljubljani 989 hPa.

2005 – Po obilnem nočnem sneženju so ponekod v osrednjem in severnem delu Slovenije izmerili najvišjo snežno odejo v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornjem Tuhinju je ob 7. uri zjutraj višina snega znašala 50 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so ga namerili 48 cm, v Mozirju 45 cm in v Ljubljani 37 cm.

[slovenka]

1949 – Večdnevno obilno deževje v zahodni Sloveniji je oslabelo. Do 28. novembra zjutraj je marsikje padlo več kot 300 mm padavin v 120 urah. V Mrzli Rupi na Idrijskem so namerili 466 mm, v Plužni pri Bovcu 415 mm, na Planini pod Golico 385 mm, v Stari Fužini v Bohinju 384 mm, na Livku pod Matajurjem 383 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 344 mm in v Bukovem na Cerkljanskem 334 mm padavin.

1983 – Razmeroma globok ciklon se je pomikal čez Srednjo Evropo, pri nas so bile izmerjene zelo nizke vrednosti. V Ljubljani in na Letališču Maribor je pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 986 hPa.

[slovenka]

1978 – Obilno sneženje, ki se je ponekod začelo že v noči s 25. na 26. november, je v pretekli noči ponehalo. Marsikje v višjih legah je dvodnevna vsota novega snega presegla pol metra. Na Kredarici je vsota znašala 103 cm, v Ratečah 87 cm, na postaji Na Stanu na Idrijskem 74 cm, v Logatcu 59 cm, v Ribnici na Pohorju 58 cm in v Mozirju 54 cm.

[slovenka]

1964 – V severozahodni Sloveniji je že drugi dan močno deževalo, do jutra naslednjega dne so ponekod namerili prek 300 mm padavin v 48 urah. V visokogorju je večinoma snežilo, tako da je zapadlo veliko snega. V Lepeni na Bovškem je padlo 397 mm, v Ukancu v Bohinju 359 mm, na Žagi pri Bovcu 335 mm, v Bohinjski Bistrici 295 mm in na Vojskem nad Idrijo 271 mm padavin.

1966 – Večji del Slovenije je zajelo nenavadno obilno sneženje, ponekod v južni polovici je bilo to že drugo ta mesec! V Bohinjski Bistrici je do naslednjega jutra zapadlo 51 cm, v Kočevju 46 cm, v Borovnici na Ljubljanskem barju 43 cm, v Ljubljani 37 cm, na Pragerskem 30 cm, v Celju 26 cm in v Tolminu 22 cm snega.

1973 – Čez dan je nižje predele Primorske z izjemo obale pobelil sneg. V Godnjah na Krasu so naslednje jutro izmerili 15 cm, na Slapu pri Vipavi 11 cm, v Plavah 7 cm, v Novi Gorici in Kubedu pa 6 cm snega.

1996 – Medtem ko je v večjem delu države do 7. ure zjutraj v preteklih 24 urah zapadlo do nekaj cm snega, je marsikje na jugu in jugovzhodu Slovenije zapadlo več 30 cm snega. Zjutraj so tako na Travi nad dolino Kolpe izmerili 80 cm, v Starem Logu 61 cm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini in na Lisci 60 cm, v Kočevju 57 cm in v Novem mestu 52 cm visoko snežno odejo.

[slovenka]

1925 – Jutro je bilo zelo mrzlo, ponekod med najhladnejšimi v novembru v 20. stoletju. V Babnem Polju so izmerili rekordnih -27,4 °C, v Žireh se je temperatura spustila do -18,8 °C in v Šentilju pod Turjakom do -14,8 °C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj izmerili -19,2 °C in v Celju -17,0 °C.

1973 – Jutro je bilo zlasti na Goriškem in Krasu zaradi snežne odeje izjemno mrzlo za november. V Šmarjah pri Sežani so namerili -17,5 °C, v Čepovanu -15,4 °C, v Godnjah na Krasu -14,6 °C, v Biljah pri Novi Gorici -12,1 °C in v Vipolžah -12,0 °C. Zelo nenavadna je bila tudi višina snežne odeje po Sloveniji: v Šmarjah pri Sežani so zjutraj izmerili 10 cm, v Biljah pri Novi Gorici 7 cm in v Kubedu 6 cm snega; nasprotno v Ratečah, pri Domu na Komni in v Bovcu ni bilo snežne odeje!

1993 – Sneženje prejšnji dan in zadnjo noč je snežno odejo ponekod v vzhodni Sloveniji odebelilo na rekordno novembrsko vrednost. V Ribnici na Pohorju so zjutraj izmerili 73 cm, v Žusmu na Kozjanskem 71 cm, na Jeruzalemu v Slovenskih goricah 69 cm, v Cirkulanah na obrobju Haloz 67 cm, v Predgradu 63 cm, v Gornji Radgoni 55 cm, v Metliki 53 cm, na Malkovcu nad Sevnico 52 cm in v Lendavi 50 cm snega.

2005 – Po večdnevnem sneženju je zlasti nekatere alpske doline prekrivala meter debela snežna odeja; ponekod toliko snega v novembru ni bilo že več kot 50 let. Na Planini pod Golico je sneg segal 115 cm visoko, v Zgornji Radovni ga je bilo 110 cm, v Ratečah 103 cm, v Bohinjski Bistrici 91 cm in v Koprivni na Koroškem 65 cm.

[slovenka]

1976 – V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je močno deževalo, v visokogorju pa močno snežilo. Do 7. ure zjutraj naslednjega dne so na nekaterih meteoroloških postajah izmerili prek 200 mm padavin v 24 urah. V Lepeni na Bovškem je padlo 291 mm, v Revenovšah nad Idrijo 268 mm, v Ukancu 224 mm, v Čepovanu 198 mm in na Zgornjem Jezerskem 172 mm padavin.

[slovenka]

1976 – Nad Evropo je bil nenavadno globok in obsežen ciklon, pri nas je bil izmerjen najnižji zračni pritisk po letu 1950. V Novem mestu je popoldne pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 967 hPa, na Letališču Maribor na 968 hPa, v Ljubljani in Portorožu pa na 969 hPa.