Tema: Vreme na danasnji dan u Sloveniji

[slovenka]

1966 – Do 7. ure zjutraj je ponekod v hribovitem svetu padlo več kot 200 mm padavin v preteklih 24 urah. V Ukancu v Bohinju so namerili 269 mm, v Lepeni v Zgornjem Posočju 234 mm, v Revenovšah nad Idrijo 228 mm, v Plužni pri Bovcu 205 mm, na Zgornjem Jezersko 166 mm in v Solčavi 135 mm padavin.

[slovenka]

1979 – V večjem delu jugozahodne Slovenije je bilo popoldne najtoplejše v decembru v zadnjih desetletjih. V Komnu na Krasu se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C, v Novi vasi na Blokah do 18,0 °C, v Novi Gorici do 17,6 °C, v Ilirski Bistrici do 17,5 °C in v Postojni do 16,7 °C.

1997 – Ponekod v vzhodni polovici Slovenije so zjutraj izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin za december. V Rogaški Slatini je padlo 78 mm, v Ložicah na Kozjanskem 74 mm, v Lovrencu na Pohorju 68 mm, v Framu 61 mm in na Bizeljskem 59 mm padavin.

[slovenka]

1992 – Zelo obilne padavine v zahodnem delu Slovenije, meja sneženja se je v noči na 6. december z okoli 2000 m spustila na okoli 500 m nadmorske višine. Do jutra 6. decembra je ponekod padlo več kot 200 mm padavin v 48 urah. Na padavinski postaji Lepena so namerili 282 mm, v Bovcu 276 mm, na Vojskem nad Idrijo 235 mm, v Stari Fužini v Bohinju 213 mm, na Zgornjem Jezerskem 198 mm in v Ilirski Bistrici 124 mm padavin.

[slovenka]

1903 – Predvsem na Gorenjskem je močno deževalo in snežilo, do naslednjega jutra je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 24 urah. V Leskovici na Škofjeloškem so namerili 159 mm, v Bohinjski Bistrici 138 mm, v Tržiču 120 mm, v Kranju 115 mm in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 86 mm padavin.

[slovenka]

1955 – V sredogorju in ponekod na vzhodu je bilo za december nenavadno toplo. Na Miklavžu na Gorjancih (969 m) se je temperatura povzpela do 15,9 °C, na Planini pod Golico (1050 m) so izmerili 15,1 °C, v Mariboru 14,8 °C in pri Domu na Komni (1520 m) 13,0 °C.

[slovenka]

1978 – Ponekod v severozahodni Sloveniji se je dan začel z najhladnejšim decembrskim jutrom v zadnjih desetletjih. V Ratečah se je ponoči ohladilo do -21,2 °C, na Planini pod Golico do -19,6 °C, na Hrušici pri Jesenicah do -18,2 °C in v vasi Krn v Zgornjem Posočju do -13,5 °C. Popoldne je v nižjih predelih Primorske začelo snežiti, sneženje je ponoči ponehalo. Naslednje jutro so v Komnu na Krasu izmerili 15 cm snega, v Ajdovščini 12 cm, v Novi Gorici 11 cm, v Vedrijanu in v Kubedu 7 cm ter na postaji Portorož Beli Križ 3 cm snega.

[slovenka]

1980 – Zelo mrzlo jutro, zlasti ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z -29,6 °C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili -28,0 °C, na Rakitni -25,1 °C, v Ambrusu -25,0 °C, v Kočevju -22,6 °C, v Celju -21,0 °C in na Vrhniki -20,0 °C.

[slovenka]

1969 – Večinoma neobilno sneženje v vzhodnem delu Slovenije je ponehalo, ponekod so zjutraj izmerili rekordno visoko decembrsko snežno odejo. Na Paškem Kozjaku (980 m) je sneg segal 88 cm, v Kadrencih v Slovenskih goricah 75 cm, v Gornji Radgoni in na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 55 cm in v Lendavi 45 cm visoko.

[slovenka]

11.12.2010

1879 – Najhladnejši dan v Ljubljani od začetka meritev leta 1850. Najnižja jutranja temperatura je znašala -26,4 °C, čez dan se je ogrelo le do -16,0 °C.

1991 – Nad večjim delom Evrope se je zadrževal močan anticiklon, pri nas je zračni pritisk, preračunan na morski nivo, dosegel zelo visoke vrednosti: v Ljubljani 1047 hPa, v Novem mestu 1046 hPa, na Letališču Maribor 1045 hPa in v Murski Soboti 1044 hPa.


12.12.2010

1957 – V Zgornjem Posočju je močno deževalo, v visokogorju snežilo. Na Livku je do naslednjega jutra v 48 urah padlo 368 mm, v Lepeni 284 mm, v Plužni pri Bovcu 264 mm in na Žagi pri Bovcu 257 mm padavin.

[slovenka]

1934 – Višek večdnevnega deževja v zahodni Sloveniji. V 24 urah je do 9. ure naslednjega dne na Panovici pri Novi Gorici padlo 193 mm, na Vojskem nad Idrijo 183 mm, na Ligu 178 mm, pri Koči na Snežniku 160 mm in v Zabičah pri Ilirski Bistrici 147 mm dežja.

1994 – Izrazit temperaturni obrat z zelo toplim zrakom v višinah, ponekod v višjih legah je bilo za december izjemno toplo. Na Vojskem nad Idrijo se je živo srebro povzpelo do 17,1 °C, na Voglu in v Novi vasi na Blokah so namerili 14,6 °C in na Planini pod Golico 13,5 °C.

2001 – Od vzhoda nas je doseglo višinsko jedro hladnega zraka, zato se je občutno ohladilo, sneženje pa je čez dan ponehalo. Na Kredarici se je temperatura od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer spustila z -15,1 °C na -23,7 °C, na Voglu z -8,2 °C na -16,2 °C, na Lisci z -8,5 °C na -15,0 °C, na Vojskem z -6,3 °C na -14,8 °C in v Lescah z -2,8 °C na -12,4 °C.

[slovenka]

1962 – Obilne padavine v večjem delu Slovenije so ponehale, ponekod na vzhodu so zjutraj izmerili nenavadno veliko 24-urno decembrsko višino padavin. V Kostanjevici na Krki je padlo 69 mm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini 67 mm, na Planini pri Sevnici in v Rogaški Slatini pa 64 mm.

1995 – Do jutra je ponekod zapadlo precej snega in skupna višina snega je bila marsikje na jugu in vzhodu zelo velika za december. V Sodražici je sneg segal 62 cm visoko, v Čemšeniku v Zasavju in Žetalah v Halozah so ga namerili 60 cm, v Gornji Radgoni 53 cm, v Želimljah južno od Ljubljane 46 cm in v Mariboru 42 cm.

[slovenka]

1986 – Obilno sneženje v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Naslednje jutro so na postaji Vojsko nad Idrijo izmerili 65 cm, v Logatcu 56 cm, na Otoku pri Cerknici 49 cm, na Planini pod Golico 47 cm in v Ljubnem ob Savinji 40 cm snega. Oseminštirideset ur prej na nobeni od naštetih postaj ni bilo snežne odeje.

[slovenka]

1899 – Večdnevno sneženje v večjem delu Slovenije se je umirilo, številne kraje je prekrivala zelo debela snežna odeja. Na Bledu je sneg segal kar 94 cm visoko, v Cerknici so ga namerili 76 cm, v Kranju 65 cm in v Dravogradu 60 cm. V Idriji in Postojni je bila največja višina dosežena dan prej, in sicer 90 cm oziroma 70 cm.

[slovenka]

1920 – Po večdnevnem sneženju s prekinitvami je večji del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Mojstrani je zjutraj snežna odeja merila v višino 117 cm, na Bledu so izmerili 100 cm, v Škofji Loki 90 cm, v Solčavi 85 cm, v Kočevski Reki 77 cm in v Višnji Gori 68 cm snega.

1989 – V večjem delu Slovenije najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 °C do 17 °C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 °C, v Mariboru so izmerili 20,7 °C, v Celju 20,2 °C, v Novem mestu 19,5 °C, v Velenju 19,2 °C in v Ratečah 13,5 °C.

[slovenka]

1963 – Nenavadno mrzlo decembrsko jutro. Na Rudnem polju na Pokljuki je bila minimalna temperatura -27,0 °C, v Žireh so namerili -23,9 °C, na Zgornjem Jezerskem -21,4 °C, v Ilirski Bistrici -20,6 °C in v Godnjah na Krasu -13,9 °C.

[slovenka]

1963 – Drugi dan zapored zelo mrzlo jutro v dobršnem delu Slovenije, na nekaterih postajah je bila izmerjena najnižja decembrska temperatura v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila do -27,5 °C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju z -24,0 °C ni bilo dosti manj mrzlo; v Radovljici je termometer pokazal -22,4 °C, v Gornjem Gradu -20,3 °C, v Slovenskih Konjicah -20,0 °C in v Ljubljani -16,7 °C.

[slovenka]

1927 – Hud mraz, ponekod se je ohladilo pod -20 °C. Na Rakitni je bila najnižja jutranja temperatura -27,5 °C, v Babnem Polju so izmerili -26,4 °C, v Žireh -22,2 °C, v Ljubljani in Gornjem Lenartu pri Brežicah pa -19,4 °C.

[slovenka]

1925 – V Krekovšah so dopoldne izmerili 235 mm, v Kobaridu pa 155 mm padavin v 24 urah.

1927 – Ponovno zelo mrzlo decembrsko jutro, na Rakitni so izmerili -24,5 °C, v Žireh in Kranjski Gori -18,6 °C ter v Ljubljani -17,4 °C.

[slovenka]

1969 – Večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja, v zatišnih krajih je bilo jutro izjemno mrzlo, ponekod najhladnejše decembrsko v zadnjih 100 letih. V Murski Soboti se je ohladilo kar do -27,6 °C, v Ambrusu na Dolenjskem do -25,5 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah do -24,8 °C, na Pragerskem do -24,7 °C, v Kočevju do -23,4 °C in v Šmarju-Sapu do -22,0 °C.

[slovenka]

2006 – Nad osrednjim, zahodnim in južnim delom Evrope se je raztezalo območje visokega zračnega pritiska, pri nas so bile izmerjene zelo visoke vrednosti. V Ljubljani je znašala najvišja vrednost na morski nivo preračunanega pritiska 1044 hPa, v Mariboru 1043 hPa, v Novem mestu 1041 hPa in v Portorožu 1037 hPa.