Po svetu je letos hudo: vrstijo se katastrofalni vremenski pojavi in naravne nesreče, od hudih poplav, ujm, potresov, tornadov, orkanov do požarov. Terjali so veliko življenj, škoda je velikanska. Kaj se pravzaprav dogaja z našim planetom? Smo prišli do točke, pred katero so nas svarili klimatologi, a veliko prehitro? Kako je torej, je za vse pogostejše naravne nesreče res kriv človek? >>Ne vedno. Številni naravni pojavi na Zemlji potekajo neodvisno od človeka. Zemlja je geološko aktiven planet. Procesi, vezani na vulkanizem, premike v Zemljini notranjosti in tresenje tal, so pogosti predvsem na stikih tektonskih plošč. Tako kot vremena jih resda ne moremo napovedovati. Vemo pa, kje je večja verjetnost, da se zgodijo, in kako pogosto jih lahko pričakujemo,<< pojasnuje doc. dr. Igor Žiberna z oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ponekod so pogostejši, drugod je verjetnost vremenskih ujm manjša. >>Vzporedno z globalnimi spremembami podnebja pa lahko pričakujemo, da bodo odslej ekstremni vremenski dogodki pogostejši tudi tam, kjer so bili do danes redkost!<<
Kot bomba na Hirošimo!Občutno segrevanje spodnje plasti zemeljske atmosfere, kar ima številne slabe posledice, postaja vse večji problem. >>Prav to segrevanje povzroča večje izhlapevanje z zemeljskega površja, ki je v večini prekrito z vodo. Za liter izhlapele vode je potrebno za 2,5 megajoula energije. Ta energija je uskladiščena v vodni pari v zraku. Ko se pri dvigovanju zraka para zaradi ohlajanja ponovno kondenzira in nastajajo oblaki, se energija sprosti in napaja burno vremensko dogajanje. V povprečni, 20 minut trajajoči nevihti se zato lahko sprosti energija, enaka tisti, sproščeni ob prvi atomski bombi, ki je padla na Hirošimo! Višje temperature površja ta cikel le še pospešujejo! Visoke temperature na morski površini pa lahko povzročajo tudi izjemne padce zračnega pritiska in s tem nastajanje globokih ciklonov. Če so razlike v zračnem pritisku velike, lahko pričakujemo močne vetrove,<< opozarja.
Nekaj podobnega se je zgodilo na območju severnega Atlantskega oceana, ko je 15. januarja 2007 nastal ciklon Kyrill, ki se je v naslednjih dnevih gibal čez Irsko, Veliko Britanijo, Nemčijo, Češko in Poljsko. Hitrost vetra v Nemčiji je takrat presegala 200 kilometrov na uro! To je maksimalna hitrost burje v Vipavski dolini in to v sunkih! Terjal je 47 življenj in povzročil nekaj milijard evrov materialne škode. Letos se je v kratkem času na Poljskem več različnih vremenskih ujm celo zvrstilo ena za drugo: pozimi je bila prizadeta zaradi izjemno nizkih temperatur, spomladi zaradi poplav, kasneje pa zaradi neurij. Vse hujši problem po svetu je tudi poletna suša.
Prof. dr. Ivan Gams pravi:
SAMO BREZ PANIKEProf. dr. Ivan Gams, upokojeni dolgoletni profesor geografije na Filozofski fakulteti in nekdanji raziskovalec kraških procesov na Inštitutu za raziskovanje Krasa, sicer tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa je pomirjujoč: >>Nisem prepričan, da je zdaj po svetu res več naravnih nesreč kot minula leta. Marsikje namreč še vedno nimajo podrobnih študij o naravnih nesrečah in njihovih posledicah, predvsem v nerazvitih predelih sveta. Poleg tega večina naravnih nesreč po svetu ne vpliva na naravne nesreče pri nas. Poplave v Pakistanu, denimo, nimajo nikakršnega vpliva na Slovenijo. Take naravne nesreče ponavadi neposredno ne vplivajo druga na drugo. Človek pa je vsekakor kriv za nekatere od teh, ker je zgradbe postavljal tja, kjer ni varnosti, ali pa jih pred naravnimi nesrečami, ni dobro zavaroval. Še posebej na obali, kjer je nevarnost večja. Če bi vse to upoštevali pri potresno varni gradnji, bi bilo škode bistveno manj. Na Bovškem bi morebitni potresi najbrž sanirane hiše bistveno manj poškodovali. Kako bo z naravnimi nesrečami v prihodnje, ni mogoče napovedati. Zagotovo pa bo več tistih naravnih nesreč, ki jih človek povzroča s svojimi posegi v naravo. Zato je preprečevanje bistveno, panika pa ni potrebna! Ne verjamem, da bodo otoplitve večje, saj so se dogajale že v preteklosti.<<Nevarnost odtaljene SibirijeNaravni procesi na Zemlji, s tem pa tudi naravne katastrofe, potekajo neodvisno od človeka, vendar pa človek čedalje bolj posega vanje. Najočitneje je vplival na sestavo atmosfere in prav ta zdaj vpliva na podnebje. A vzrokov za spreminjanje podnebja je še več. >>Nanj med drugim vplivajo vulkanski izbruhi, saj sproščajo prašne delce v atmosfero in s tem slabijo Sončevo obsevanje. Ob takih izbruhih se v atmosfero sprošča metan, ki ima 20-krat večji toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Dvig temperatur bi lahko denimo povzročil taljenje zamrznjenih tal v Sibiriji oziroma permafrosta, kjer se skrivajo velike zaloge metana. Utegne se torej zgoditi, da se bo pojav tople grede še ojačal,<< opozarja doc. dr. Žiberna.
Nekateri pojavi se ciklično ponavljajo, denimo El Nino ob zahodni obali Južne Amerike. Običajno tam z dotokom hladne, sveže vode iz globin Tihega oceana prihajajo tudi hranila, pomembna za ribji zarod in s tem ribolov. Vsakih 3 do 8 let pa se ta tok prekine in voda se nadpovprečno segreje. Posledica tega je vlažno in toplo poletje v Peruju ter Ekvadorju, pogosto pospremljeno s poplavami in zemeljskimi plazovi. Posledice pušča tudi drugje. V južni Aziji in severni Avstraliji povzroča suho vreme in pogoste požare. Zime na severu Severne Amerike so toplejše kot ponavadi, medtem ko je podnebje v Kaliforniji, Mehiki in na jugozahodu ZDA bolj deževno in hladno. Nasproten pojav od El Nina je La Nina, njen vpliv je prav tako obsežen. Marsikatere posledice El Nina niti se niso povsem pojasnjene!
STOLETNE UJME VSAKIH NEKAJ LET?
Škoda zaradi naravnih ujm po svetu skokovito raste. Zavarovalnica Munich Re, denimo je leta 2007 objavila poročilo s seznamom naravnih nesreč z zavarovalnimi izplačili nad eno milijardo dolarjev. Prva se je zgodila leta 1983, ko je orkan Alicia v ZDA napravil za 1,5 milijarde škode. Do konca 2006 se je zgodilo še 58 takih naravnih nesreč, od katerih jih je bilo 55 pogojenih z vremenskimi ujmami. V 80. letih so se tako zgodili trije taki dogodki, v 90. letih 26, nato pa še nadaljnih 26 do leta 2006. V zahodni Evropi je še pred desetletji veljalo, da uničujoča zimska neurja divjajo enkrat na 100 let. Od leta 1987, ko je ujma v Evropi povzročila za 3,7 milijarde dolarjev škode, je bilo še devet takih neurij, zavarovalnice so stala od 1,3 do 5,9 milijarde dolarjev. Ekonomisti ugotavljajo, da se stroški zaradi vremenskih ujm povečujejo za okoli 10 odstotkov na leto. To bo v prihodnje resno ogrožalo svetovni BDP.Lahko da bo res hladneje!V Evropi imamo za zdaj v primerjavi s tem blago podnebje. Za to se lahko zahvalimo predvsem severnoatlantskemu toplemu toku, ki iz tropskih geografskih širin prinaša toplo vodo ob obalo zahodne Evrope. S tem greje tudi zrak. Januarske temperature ob obali zahodne Norveške so prav zaradi tega toplega toka primerljive s temperaturami pri nas. >>Kako zapletene in pravzaprav ironične so lahko posledice globalnega segrevanja, nam pove naslednji primer. Če se bo zaradi globalnega segrevanja arktični snežni pokrov še naprej talil, bo to pomenilo povečan dotok sladke vode v Severni Atlantik. Zaradi tega se utegne zgoditi, da bi topli tok poniknil ali vsaj oslabel, preden bo dosegel obalo zahodne Evrope. Zaradi tega bi lahko postalo podnebje pri nas hladnejše! Globalno segrevanje bi torej lahko vplivalo na ohlajanje posameznih regij,<< opozarja.
Po poročilu medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) se bo leta 2100 temperatura zraka dvignila kar za 1,4 do 5,8 stopinje Celzija! Morska gladina naj bi se do konca tega stoletja dvignila kar za 9 do 88 centimetrov. Ves svet zato trepeta, ali se bliža še več katastrof. >>Pri spremembah podnebja za zdaj kaže, da se bodo današnji trendi nadaljevali in morda celo stopnjevali. Zavedati se moramo da večino površja Zemlje pokriva voda, ki ima nekajkrat večjo toplotno kapaciteto kot kopno. To pomeni, da se voda, s tem pa tudi zrak nad njo, sicer počasneje segreva, vendar pa tudi počasneje ohlaja, saj lahko skladišči veliko toplote.<<
Spremenjene podnebne razmere bodo vplivale na zdravje ljudi, denimo na razširjenost bolezni, ki se prenašajo z vodo, hrano in žuželkami. Z otoplitvijo ozračja lahko pričakujemo pogostejše in izrazitejše vročinske valove. >>Posredno pa lahko zdravje ljudi ogroža tudi vpliv podnebnih razmer na razpoložljivost pitne vode in pridelavo hrane ter na onesnaženost zraka.<<
Doc. dr. Igor Žiberna se sprašuje:
SMO POZABILI?
Tudi doc. dr. Igor Žiberna pravi, da smo že velikokrat v zgodovini bili priča naravnim nesrečam katastrofalnih razsežnosti. Na primer: cunami je zaradi potresa ob tektonskem prelomu na Atlantiku z 20-metrskimi valovi močno poškodoval Lizbono. Mrtvih naj bi bilo od 10.000 do 100.000 ljudi. Potres leta 1960 v Čilu je prav tako povzročil cunami, ta je ob obali Japonske ubil do 60.000 ljudi. Potres na Sumatri decembra 2004 je povzročil celo do 30 metrov visoke valove in terjal 230.000 mrtvih. Morda je najboljši zgled globalnega učinka vulkanskih izbruhov vulkan Tambora na indonezijskem otoku Sumbawa, ki je leta 1815 terjal 70.000 življenj. Zaradi velike količine izbruhanega prašnega materiala je na celotni Zemlji povzročil takoimenovano leto brez poletja 1816 in najhujšo lakoto v 19. stoletju. Temperature na severovzhodu ZDA so junija leta 1816 z običajnih 20 do 25 stopinj Celzija padle pod 5 stopinj Celzija. Mraz je pobil veliko živine, v začetku junija so v Quebecu pustošili snežni meteži, snežna odeja pa je bila poleti na jugovzhodu Kanade visoka 30 centimetrov. Cena ovsa, ki je bil ključna hrana za konje je takrat v ZDA narasla z običajnih 12 centov na 92. Vulkan Cracatoa (Krakatau) v Indoneziji je leta 1883 izbruhal prašni material 30 kilometrov visoko. Pariški astronomski observatorij Montpelier je še tri leta po izbruhu beležil 10-odstotno zmanjšanje Sončevega obsevanja. Sledile so tudi ekstremno mrzle zime med letoma 1884 in 1886. Mehiški vulkan El Chichon je leta 1982 izbruhal prašni material in pline v stratosfero, tam so se ti zadržali daljši čas in v letu 1983 znižali temperaturo na Zemlji za 0,25 stopinje Celzija. Tudi izbruh vulkana Pinatubo leta 1991 je pustil precejšnje posledice.Počasneje in varčneje!Vse več je vročih razprav in ugibanj, ali val vseh teh naravnih nesreč po vsem svetu sploh še lahko ustavimo. >>Nekaterih vremenskih ujm človek ne more preprečiti. A zanesljivo lahko vsaj nekoliko omejimo toplogredne pline z drugačnim življenjem in novimi vrednotami. Presekati moramo s potrošniškim slogom življenja. Zemlja je ena sama, količina naravnih virov pa končna. Po drugi strani število prebivalstva na Zemlji zelo raste. Raba naravnih virov je čedalje večja. Količina porabljene energije za neki proizvod ali dejavnost pa, kljub razvitejši tehnologiji, ponekod celo narašča. Kljub neprimerno večjim donosom postajamo čedalje potratnejši. Če bomo hoteli našim zanamcem pustiti kolikor toliko kulturne bivanjske razmere, bomo morali predvsem spremeniti vrednote v smislu učinkovitejše rabe naravnih in obnovljivih virov energije. Predvsem pa bomo morali živeti nekoliko počasneje, z manj porabe in več varčevanja. Tako na osebni kot planetarni ravni,<< sklene doc. dr. Igor Žiberna. Čim prej se bomo torej morali uspešno prilagoditi spremenjenim razmeram na planetu.
IN POTEM SE ČUDIMO
Stroški ob takih ujmah strmo naraščajo tudi po krivdi človeka. Število prebivalcev na Zemlji strmo narašča, s tem pa tudi obsežnost infrastrukture. Človek se naseljuje tudi na najbolj ranljivih območjih! Tako je tudi v Sloveniji. Danes pri nas razpršeno pozidavamo tudi površine, ki so v preteklosti veljale za neprimerne. Bodisi zaradi 50- ali 100-letnih visokih voda bodisi zaradi večje plazovitosti območja in podobno. Ob številnih odkritih strehah v zadnjih letih so strokovnjaki ugotavljali, da bi bila škoda veliko manjša če bi bila ostrešja zgrajena kakovostneje.Članek iz revije JANA, avtorica: Renata Ucman
Tema: Ljuta godina 2010: Nijedan dio Zemlje nije vise siguran za zivot! (Pročitano 1582 puta)